Foto: Dejan Mijović Janez Zalaznik Kdor je že kdaj na banki zaprosil za kredit, ve, kako to gre. Ti potrebuješ denar, banka ga ima. Pogoje postavi banka, ti lahko vzameš ali pustiš. Seveda lahko pogoje preveriš še pri drugih bankah, ampak odnos moči je v vseh primerih enak. Podoben odnos moči je na mednarodnih finančnih trgih. Naša država bo letos porabila dobro milijardo evrov več, kot jo bomo z davki nabrali v proračun; odplačati bomo morali še dobro milijardo zapadlih posojil. Pri posojilu za avto ali stanovanje lahko posameznik ob slabih pogojih nakup preloži na ugodnejše čase, Slovenija pa mora denar, ki manjka, nekje dobiti še letos. Za zdaj, ker so razmere neugodne, jemljemo kratkoročne kredite, ki jih z denarjem ECB dajeta NLB in NKBM, a to ne bo šlo v nedogled.


Možnosti. Lahko se odločimo, da bomo sprejeli pogoje, ki jih postavljajo tisti z denarjem. Pri posamezniku bi bil to porok, stalna služba ali višja plača, pri državi so to, pravijo tisti z denarjem, reforme. Lahko plačujemo neverjetno visoke obresti. Če za posojila, ki zapadejo v naslednjih dveh letih, vzamemo novo posojilo, razlika v obrestih v desetih letih nanese več kot pol milijarde evrov. Lahko se odločimo, da posojil preprosto ne bomo več jemali. A to pomeni, da bo treba privarčevati dve milijardi in pol. Lahko pa upamo, da bosta Nemčija in Francija rešili evro ter se kot slepi potniki odpeljemo na njunem vlaku. Če bo kdaj odpeljal in če nas sprevodnik ne odkrije in vrže ven. Lahko pa imamo o vsem skupaj tudi referendum, kajne.

Komentar se nanša na članek Depozite pokurili, kaj zdaj.