Našo bralko je računovodkinja prestrašila, da se izplačila regresa po 1. juliju ne upoštevajo kot regres in da so izplačila po tem datumu obdavčena. Od regresa v višini povprečne bruto plače (več kot 1700 evrov) letos sicer ni treba plačati ne davkov ne prispevkov.

Na izobraževanju računovodij so menda zelo poudarili, kar sicer piše tudi v gradivu finančne uprave Regres za letni dopust (maj 2019), da se "načeloma izplačila, opredeljna kot regres na podlagi pravice, določene po 1. juliju leta, davčno ne more obravnavati kot regres".

Pri naši bralki je več delavcem pogodba potekla konec junija, tako da so s 1. julijem podpisali novo pogodbo in na njeni podlagi dobili tudi pravico do sorazmernega dela dopusta in s tem tudi regresa, ki pa bo seveda izplačan po 1. juliju.Bo njihov regres obdavčen?

Načeloma ne, lahko pa tudi

Odgovor je, da načeloma ne, lahko pa tudi. "Za vsebinsko določitev oziroma presojo o tem, ali se posamezno izplačilo lahko obravnavo kot regres za letni dopust, je ključna določitev pravice do izplačila regresa za letni dopust, ki mora biti določena v skladu z delovnopravno zakonodajo. Pravica iz delovnega razmerja se v skladu z delovnopravno zakonodajo izplačuje najpozneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Izhajajoč iz navedenega se načeloma izplačila, deklarirana kot regres za letni dopust, na podlagi pravice, določene po 1. juliju leta, na katero se pravica nanaša, ne more obravnavati kot regres za letni dopust," pravijo na finančni upravi, a dodajajo, da je na primer sklenitev pogodbe o zaposlitvi po tem datumu izjema, prav tako če je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti v primeru nelikvidnosti delodajalca določen kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega leta.

Kdor torej pogodbo o zaposlitvi sklene po 1. juliju, lahko tudi regres dobi po 1. juliju in ta ni obdavčen, razen če presega sorazmerni del regresa, ki je pripadal drugim delavcem. Na primer da se nekdo 1. oktobra zaposli v podjetju, kjer so izplačali 1200 evrov regresa, zaposli prvega oktobra. Načeloma bi mu pripadal sorazmerni delež regresa, to je 300 evrov. Če bi mu podjetje izplačalo 500 evrov regresa, bi bilo 300 evrov neobdavčenih, 200 evrov pa bi se obravnavalo kot drug dohodek iz delovnega razmerja, od katerega bi bilo treba plačati prispevke in dohodnino.

Delavec, ki bi se zaposlil prvega decembra, "ima v skladu z delovnopravno zakonodajo pravico do regresa za letni dopust. Tak delavec torej pridobi pravico do regresa po izpolnitvi zakonskih pogojev za pridobitev pravice do koriščenja dopusta. Izplačilo regresa, ki sledi navedenim pogojem, prav tako zapade pod ugodnejšo davčno obravnavo," pravijo na finančni upravi.

Kaj pa v primeru zamud? "Če je pravica do tega dohodka določena v skladu z delovnopravno zakonodajo (pravica do regresa za letni dopust določena v okviru zakonskega roka za izplačilo regresa) in je zgolj dejansko izplačilo izvedeno z zamudo glede na dogovorjen rok izplačila, se dohodek za namene davčne obravnave obravnava kot regres za letni dopust. Dodati pa je treba, da gre v tem primeru za kršitev določb Zakona o delovnih razmerjih, za kar je predviden prekršek (217. člen navedenega zakona)," so opozorili na finančni upravi.

Drugi obrok regresa po 1. juliju ni regres

V primeru, da je že vnaprej dogovorjen regres v dveh obrokih, na primer tisoč evrov do 30. junija in še 500 decembra, se decembrsko izplačilo ne more šteti za regres. "Dohodek, ki bi bil kot pravica določen v nasprotju z zakonom in kot tak tudi izplačan, se z vidika davčne obravnave ne more upoštevati kot regres," pojasnjuje finančna uprava.

"Pravica do regresa oziroma izplačila regresa za letni dopust pomeni pravico delavca, zato pa mora biti višina regresa za letni dopust vnaprej določena, vključno z navedbo, da bo izplačana v več obrokih, nepogojna in neodvisna od bodočega poslovnega rezultata in likvidnosti družbe, saj je to v korist in varstvo te delavčeve pravice, kar omogoča predvidljivost in iztožljivost te pravice. Tudi če je določeno izplačilo regresa v več obrokih, morajo biti vsi določeni za izplačilo do 1. julija tekočega koledarskega leta, saj mora biti v skladu z delovnopravno zakonodajo le-ta izplačan do navedenega datuma," pravijo na finančni upravi.

Država se je s takim pravilom najbrž želela izogniti možnosti, da bi se morebitna nagrada za uspešnost ali božičnica konec leta izplačevala kot neobdavčeni "drugi obrok regresa". Že pred leti smo poročali, da so delavce konec leta nagradili s poračunom malice za nazaj. Med letom namreč podjetje ni izplačevalo maksimalne malice, ki še ni obdavčena, a je takrat še Durs ocenil, da je kaj takega dopustno zgolj izjemoma. 

janez.zalaznik@zurnal24.si