Pojav komarjev in njihov vpliv na človeka je na znanstveni ravni relativno slabo raziskan, četudi so otekline, ki nastanejo po komarjem piku, "verjetno najpogostejša alergija na svetu", je za portal Orf povedal avstrijski znanstvenik Wolfgang Hemmler in dodal, da kar "od 60 do 70 odstotkov žrtev reagira na komarji pik ", kar je trikrat več kot pri drugi najbolj razširjeni alergiji. Po njegovih izračunih preživi povprečni Avstrijec 20 komarjih pikov na leto, a to je le povprečje, ki skriva ogromne odklone med posameznimi predeli države.

Krvosesi med žuželkami

S krvjo se prehranjujejo pripadniki večine od okoli 3.500 znanih vrst iz družine komarjev (Culicidae), pri čemer to ni njihova dejanska hrana. V resnici se komarji prehranjujejo z rastlinskimi sokovi, le samice potrebujejo kri za produkcijo jajčec.

Vzrok za slabo raziskanost komarjega pika je v prvi vrsti v njegovih nedramatičnih posledicah. Naravnost smešno bi bilo, če bi se zaradi navadnega komarjega pika oglasili pri zdravniku, temu primeren pa je tudi obseg zdravniških informacij o tej nadlogi. Po drugi strani znanstveno raziskovanje alergičnih reakcij na pik ovirajo tudi sami komarji, saj se alergeni skrivajo v njihovi slini, kar ne onemogoča samo njihove analize, ampak tudi samo identifikacijo.

Čedalje hujši komarji? Urbani mit!
Vsekakor po Hemmlerjevem vedenju ne obstajajo nobeni dokazi za ugibanja, da imajo komarji piki čedalje hujše posledice zato, ker naj bi se krvosesi zastrupili z določenimi prvinami, ki so na takšen ali drugačen način zašle v naravno okolje. "Že več let analiziram vsebino komarjega strupa in pri tem nisem opazil nobenih sprememb. To, da so komarji piki čedalje hujši, je le subjektivno občutenje."

"Spomladi huje kot jeseni"
Toda pozor: po Hemmlerjevem mnenju subjektivno občutenje ni nujno tudi izmišljanje. "Dokazati se da, da so komarji piki na začetku sezone bolj skeleči kot jeseni, saj je človekov imunski sistem po zimskem spanju določen čas v fazi ogrevanja. Reakcija telesa na pik se čez poletje krepi, jeseni pa bistveno oslabi. Mi Srednjeevropejci doživimo daleč premalo pikov, da bi se naše telo lahko navadilo na njih," pravi znanstvenik Hemmler.

Komarji neupravičeno prezrti
Z njim se ne strinja znanstvenik Horst Aspöck, ki ni videl še nobenih indicev za to, da bi bili komarji piki na začetku sezone hujši od tistih na njenem koncu, govorice o čedalje agresivnejših komarjih pa so po njegovem "strašanski nesmisel".

"Kljub temu pravim, da se znanost premalo posveča komarjem. Pri tem ne mislim na raziskave alergijskih reakcij, ampak na možnost prenosa bolezni prek komarjev, četudi je ta problem v Srednji Evropi glede na nekatere preostale predele na Zemlji manj pomemben."