V uredništvu smo zbrali podatke o številu odpuščenih delavcev v državni upravi v mandatu zdajšnje in prejšnje vlade. Kaj smo izvedeli? Razlog za izgubo delovnega mesta v nobenem primeru ni bila racionalizacija. Ljudje so iz službe po večini leteli zaradi disciplinskih težav.

Podatek povežimo s stavko Posedijevih sindikatov. Kakršenkoli kompromis med vlado in sindikati pomeni predvsem začasno rešitev proračunskih težav. A bi pogajalci lahko dosegli bistveno več, če bi stavkovno energijo izkoristili za dosego dolgoročnejših ciljev. Na primer tako, da bi vlada sindikalistom predlagala: “Okej, izplačali bomo prevzete oktobrske obveznosti, vendar pod pogojem, da skupaj sestavimo seznam presežnih delavcev v javnem sektorju; ta seznam potrdite tudi sindikati in pomagate pri odpuščanju.” Nekako tako kot so nedavno naredili na železnicah.

Precej zvito pa bi bilo, če bi vladni pogajalci takšen pogoj postavili samo stavkajočim. V dejavnostih, ki ne stavkajo, ne bi bilo treba odpuščati ...

Zapravljeno
A zdi se, da Helena Kamnar, Irma Pavlinič Krebs in drugi v Pahorjevem moštvu ne vidijo širše od trenutnih proračunskih težav. Zato bodo zapravili priložnost za korenite spremembe v javnem sektorju. Škoda. Zaradi stavke bomo tako izgubili vsi: proračun, javna uprava, gospodarstvo in davkoplačevalci.

Moder premier bi znal nakopičeno stavkovno energijo usmeriti tako, da bi bila od nje tudi kakšna korist.