V nasprotju s predstavo nekaterih je tradicionalen božič v Sloveniji zelen. Kot je za STA pojasnil meteorolog Gregor Vertačnik, več kot 50-odstotna verjetnost za bel božič velja le za kraje, ki ležijo na 500 metrih nadmorske višine ali še višje. Po večini države je bil bel božič nazadnje leta 2007, na Obali pa ga niso doživeli vsaj od leta 1948.
Bel božič nazadnje pred osmimi leti
Kot je še pojasnil Vertačnik z Agencije RS za okolje, je največja verjetnost, da bi bil božič zasnežen, v alpskih dolinah, kjer odjuge niso tako izrazite kot drugje. Po večini države, tudi v prestolnici, je bil božič nazadnje bel pred osmimi leti, v krajih z vsaj 500 metri nadmorske višine pa so ga nazadnje zabeležili leta 2011, je še dejal.
Med najbolj belimi božiči je bil sicer tisti leta 1994. Takrat so na primer v Novem mestu izmerili 59 centimetrov snega, kar je po besedah Vertačnika tudi največ v zadnjih 50 letih v jugovzhodni Sloveniji. Na Obali pa medtem belega božiča niso imeli vsaj od leta 1948. Verjetnost za bel božič je v Vipavski dolini in na obalnem predelu izjemno majhna.
Največ snega za božič ponavadi zabeležijo v krajih, ki ležijo v alpskih dolinah in v Julijcih. Za to območje božiči s polmetrsko snežno odejo niso tako zelo nenavadni, je opozoril Vertačnik in kot enega od rekordnih belih božičev navedel tistega iz leta 1950, ko je bila snežna odeja v Ratečah debela 140 centimetrov.
Že tri leta več kot deset stopinj
Tudi temperature v zadnjih letih niso bile preveč božične. V Ljubljani se je tako zadnja tri leta temperatura zraka na božični dan povzpela nad deset stopinj Celzija. V zadnjih 15 letih pa je bilo v prestolnici najhladneje leta 2001, ko so jutranje temperature dosegle minus 14 stopinj. Najtopleje je bilo medtem leta 2009, ko so popoldne v prestolnici zabeležili 16,5 stopinje.
Leto 2009 je bilo še posebej toplo tudi v Portorožu, kjer so čez dan izmerili 18 stopinj Celzija, najnižja temperatura pa je bila v zadnjih 15 letih v Portorožu izmerjena leta 2001, in sicer minus osem stopinj.
dezurni@zurnal24.si
V nasprotju s predstavo nekaterih je tradicionalen božič v Sloveniji zelen. Kot je za STA pojasnil meteorolog Gregor Vertačnik, več kot 50-odstotna verjetnost za bel božič velja le za kraje, ki ležijo na 500 metrih nadmorske višine ali še višje. Po večini države je bil bel božič nazadnje leta 2007, na Obali pa ga niso doživeli vsaj od leta 1948.
Kot je še pojasnil Vertačnik z Agencije RS za okolje, je največja verjetnost, da bi bil božič zasnežen, v alpskih dolinah, kjer odjuge niso tako izrazite kot drugje. Po večini države, tudi v prestolnici, je bil božič nazadnje bel pred osmimi leti, v krajih z vsaj 500 metri nadmorske višine pa so ga nazadnje zabeležili leta 2011, je še dejal.
Med najbolj belimi božiči je bil sicer tisti leta 1994. Takrat so na primer v Novem mestu izmerili 59 centimetrov snega, kar je po besedah Vertačnika tudi največ v zadnjih 50 letih v jugovzhodni Sloveniji. Na Obali pa medtem belega božiča niso imeli vsaj od leta 1948. Verjetnost za bel božič je v Vipavski dolini in na obalnem predelu izjemno majhna.
Največ snega za božič ponavadi zabeležijo v krajih, ki ležijo v alpskih dolinah in v Julijcih. Za to območje božiči s polmetrsko snežno odejo niso tako zelo nenavadni, je opozoril Vertačnik in kot enega od rekordnih belih božičev navedel tistega iz leta 1950, ko je bila snežna odeja v Ratečah debela 140 centimetrov.
Tudi temperature v zadnjih letih niso bile preveč božične. V Ljubljani se je tako zadnja tri leta temperatura zraka na božični dan povzpela nad deset stopinj Celzija. V zadnjih 15 letih pa je bilo v prestolnici najhladneje leta 2001, ko so jutranje temperature dosegle minus 14 stopinj. Najtopleje je bilo medtem leta 2009, ko so popoldne v prestolnici zabeležili 16,5 stopinje.
Leto 2009 je bilo še posebej toplo tudi v Portorožu, kjer so čez dan izmerili 18 stopinj Celzija, najnižja temperatura pa je bila v zadnjih 15 letih v Portorožu izmerjena leta 2001, in sicer minus osem stopinj.