Na črno. “Treba je stremeti k temu, da zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ne bo imel toliko izjem kot zdaj, ko od deset do 15 odstotkov sive ekonomije nastane na popolnoma legalen način,” meni Pavel Sedovnik iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS).

Večina na OZS je proti izjemam, kot sta medsosedska pomoč in delo v lastni režiji, saj so po njihovem zastavljene preširoko in bi jih bilo treba vsaj omejiti. Črtali bi tudi zakonsko določbo, da je naročnik dela na črno lahko kaznovan le, če je vedel, da gre za delo na črno. Bi pa obrtniki oprostili naročnika, ki bi nepoštenega izvajalca prijavil. Sicer so kazni po njihovem mnenju za šušmarje prenizke, zakon pa je, kot pravijo, uperjen proti tistim, ki imajo legalno prijavljeno dejavnost, saj naj bi inšpektorji prav te, ker imajo njihove točne podatke, edine sploh lahko nadzirali.

Siva ekonomija po ocenah strokovnjakov doseže kar deset milijard evrov na leto. Če bi štel vsak račun, s katerim bi lahko znižali davčno osnovo, bi jo lahko zmanjšali za približno 7,5 milijarde, so prepričani na OZS.