Črtomir Remec je osumljen zlorabe uradnega položaja oz. zaračunavanja stroškovne namesto neprofitne najemnine, sklad pa naj bi na ta račun v zadnjih nekaj letih pridobil osem milijonov evrov protipravne premoženjske koristi, poroča Delo.

Kot je zapisano v ovadbi, ki jo povzema časnik, so bili vsi javni stanovanjski skladi, tudi Stanovanjski sklad RS, ustanovljeni z javnimi sredstvi za izvajanje javnega interesa. Ta v tem primeru po pojasnilih Dela izhaja iz ustavne določbe, da država za državljane ustvarja možnosti za pridobitev primernega stanovanja.

Vsi javni stanovanjski skladi so subjekti javnega prava, ki lahko delajo le tisto, kar je predpisano z zakonom. Zakon opredeljuje štiri vrste najemnih stanovanj: neprofitno, tržno, službeno in namensko, javni stanovanjski skladi pa so zavezani zagotavljati neprofitna najemna stanovanja, navaja ovadba.

Več kot 770 stanovanj naj bi oddajali po stroškovni najemnini

V njej je izpostavljeno, da je republiški stanovanjski sklad v letih 2022 in 2023 oddajal 1107 stanovanj, pri čemer jih je 773 oddajal po stroškovni najemnini. Sklad naj bi tako samo lani pridobil razliko v višini najemnine v znesku dva milijona evrov. V zadnjih petih letih pred letom 2023 je bila stanovanjskemu skladu pridobljena korist v višini šest milijonov evrov, od tega 4,5 milijona evrov iz proračuna.

V ovadbi je pojasnjeno še, da sklad del najemnine v obsegu 25 odstotkov pridobi neposredno od najemnikov, preostali del, 75 odstotkov, pa pokrijejo subvencije, ki jih pristojne občine vsak mesec nakazujejo stanovanjskemu skladu, občinam pa jih država iz državnega proračuna v naslednjem letu povrne kot državne subvencije.

Ministrstvo: očitki v domnevni ovadbi nimajo osnove 

V republiškem stanovanjskem skladu z ovadbo niso seznanjeni, prav tako ne Remec, še poroča Delo. Prav tako z ovadbo niso seznanjeni na ministrstvu za solidarno prihodnost, kjer pravijo, da očitki, ki jih navaja domnevna ovadba in o katerih danes poroča tudi časnik Delo, po oceni ministrstva, pristojnega za javno stanovanjsko politiko, niso vsebinsko osnovani.

V odzivu navajajo še, da "stanovanjski zakon, Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu, sprejeta leta 2015, in na vladi potrjena Poslovna politika Stanovanjskega sklada Republike Slovenije 2021-2025 skladu ne prepovedujejo gradnje in oddajanja stanovanj po stroškovni najemnini. Politika gradnje teh stanovanj tudi ni nova. Stanovanja, za katera se obračunava stroškovna najemnina, se je v državi namreč začelo graditi leta 2010, pet let pred nastopom direktorske funkcije Črtomirja Remca. Ob njegovem prevzemu vodenja sklada je bilo tako javnih najemnih stanovanj s stroškovno najemnino sicer približno 450."

Ob tem na Ministrstvu za solidarno prihodnost poudarjajo, da si prizadevajo, da bi stanovanjski skladi, republiški in lokalni, najemnikom zaračunavali zgolj neprofitno najemnino, ki jo razumejo kot enega od temeljev socialne politike, a se hkrati zavedajo, da za zdaj primernih pogojev, ki bi to omogočali, ni.

dezurni@styria-media.si