Masleša je na novinarski konferenci ob začetku novega sodnega leta dejal, da prioritete delovanja sodišč letos ostajajo enake, na novo so dodali področje izvršbe zaradi nepreglednosti področja tako na normativni kot tudi na organizacijski ravni.

Sodni zaostanki so se lani pri nerešenih pomembnih zadevah zmanjšali za 16,6 odstotka glede na leto 2011. Število najstarejših zadev, ki so starejše od 10 let, pa se je lani znižalo za dobrih 20 odstotkov, je pojasnil. Ob tem Masleša ugotavlja, da se kazenske in pravdne zadeve še vedno prepočasi rešujejo, medtem ko je opaziti premike na bolje pri gospodarskih zadevah.

Prioritetno reševali starejše zadeve

Masleša tudi pojasnjuje, da se je trend povečevanja pripada novih zadev lani nadaljeval. V sistem so tako dobili nekaj manj kot 1,13 milijona zadev, rešili so jih 1,19 milijona. Pripad pomembnih zadev v lanskem letu je bil manjši kot leto poprej. Rešili so jih bistveno več, kot so jih dobili novih v obravnavo, a manj kot v letu 2011. To je po besedah Masleše razumljivo, saj so prioritetno reševali starejše zadeve.

Ob tem je Masleša opozoril tudi na potrebo po večjem vsebinskem odločanju, ne pa zatekanju k formalističnim rešitvam, ki ne doprinesejo nobene dodane vrednosti.

Načrtujejo dodatno znižanje števila sodnikov

Predsednik vrhovnega sodišča je spregovoril tudi o kadrovskem stanju na sodiščih. Kot je dejal, so imeli lani 36 sodnikov manj kot leto poprej. Letos načrtujejo dodatno znižanje števila sodnikov za 50 in v prihodnjem letu še za 50. Po njegovih besedah gre večinoma za upokojevanje, deloma pa tudi za prenehanje sodniških služb na podlagi negativnih ocen sodnikom.

Kot je dejal, so precej zaostrili merila pri ocenjevanju sodnikov in ne kažejo več popustljivosti za kršitve. Te se nanašajo predvsem na neustrezno organizacijo dela, zastaranje zadev iz subjektivnih razlogov in neustrezno vodenje dokaznih postopkov.

Na voljo 12 milijonov manj

Nekaj pozornosti je namenil tudi projektu za odpravo sodnih zaostankov Lukenda, ki za letošnje leto za zdaj ni bil podaljšan, ker jim s pristojnim ministrstvom ni uspelo doseči dogovora glede financiranja. Ministrstvo jim je, kot navaja Masleša, pred novim letom poslalo "nedostojno ponudbo", saj so bili pripravljeni financirati sedmino od tega, kolikor Masleša ocenjuje, da bi bilo potrebno za dokončanje projekta. Ponudbo so zato zavrnili in se dogovorili, da pogajanja nadaljujejo po novem letu. Zdaj pa pogovori stojijo zaradi odstopa Senka Pličaniča z mesta ministra za pravosodje in javno upravo.

Sicer pa ima sodstvo letos na voljo 12 milijonov manj, kot je bilo realizirano v letu 2012. To se po besedah Masleše odraža tako v velikem zmanjševanju števila zaposlenih kot tudi v velikem primanjkljaju sredstev v materialne stroške. V letu 2013 bodo tako sodišča poslovala z več kot sedem odstotkov manj sodnega osebja, kar je v nasprotju s strateškim ciljem in strateško upravljavsko usmeritvijo vrhovnega sodišč, da se sodnika razbremeni nesodniških del.

Glede očitkov o vlogi pravosodja pri delujoči pravni državi je Masleša dejal, da se pravna država ne začne na vratih sodišč, pač pa pri sprejemanju predpisov in njihovem spoštovanju ter delovanju nadzornih organov. Sicer se strinja, da je sodišče tudi pomembno pri delovanju pravne države, a da je treba gledati na te stvari kot povezan sistem. Tako mora po njegovem mnenju sodstvo delovati transparentno, priznati mora svoje napake in neustrezna ravnanja.