Na Okrajnem sodišču v Novi Gorici je potekala glavna obravnava zoper Denisa Koršiča, obtoženega groženj in poškodovanja tuje stvari ob napadu na ekipo Radiotelevizije Slovenija (RTVS). Obtoženega na obravnavo ni bilo, sodišče pa ga je v odsotnosti obsodilo na pogojno šestmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let.
Obtoženi mora poravnati tudi stroške sodne obravnave v višini 165 evrov in sodne takse v višini 80 evrov. Oškodovanca nista napovedala pritožbe na odločitev sodišča, obsojeni Koršič pa ima za napoved pritožbe osem dni. Sodba še ni pravnomočna.
Napadalec: Želel pokazati, naj ga pustijo pri miru
Kot je ob začetku obravnave povedala sodnica Jožica Živec Umek, se obtoženi razprave ni udeležil, ker naj ne bi imel več česa povedati. Zato se je odločila, da glavno obravnavo kljub njegovi odsotnosti nadaljujejo.
V zagovoru je februarja povedal, da ni imel ničesar proti tej novinarski ekipi niti proti novinarjem ali medijem, temveč je želel le pokazati, naj ga pustijo pri miru.
Ruski turist rešil novinarko, snemalec za las odskočil
Napad na televizijsko ekipo RTVS, na novinarko Mojco Dumančič in snemalca Darka Humarja, se je zgodil 8. avgusta lani okrog 11. ure na Trgu Evropa sredi Nove Gorice. Kot sta danes opisala dogajanje, je obtoženi v osebnem avtomobilu dvakrat peljal mimo njiju, ko sta se pripravljala na snemanje izjave ruskega turista, in nekaj kričal nanje v italijanskem jeziku. Ko je tretjič pripeljal mimo, je zavil s cestišča naravnost proti ljudem.
Dumančičeva in Humar sta bila s hrbtom obrnjena proti cesti in vozila, ki je drvelo proti njim, nista videla. Da bi preprečil trk z vozilom, ki je z veliko hitrostjo vozilo proti njim, je ruski turist prijel Dumančičevo in jo odrinil, Humar pa se je ob tem obrnil in ob pogledu na vozilo lahko le odskočil. Voznik je tako zadel le stojalo s kamero, ki je ob trku padla na tla in se močno poškodovala.
Voznik je po trku odpeljal naprej in preko mejnega prehoda v Solkanu zapeljal v Italijo. Glede na to, da si je registrsko številko avtomobila zapomnil očividec, ki je danes tudi pričal na sodišču, so policisti imeli vsaj osnovne podatke za iskanje osumljenca. Pri iskanju so slovenskim pomagali tudi italijanski varnostni organi. Po nekaj dneh so ga izsledili v Gorici, kjer 40-letni slovenski državljan živi.
Ogrožena, ker sta opravljala svoje delo
Po tem napadu sta bila tako Dumančičeva kot Humar pretresena in prestrašena, kar ju je po današnjem pričanju na sodišču spremljalo še nekaj časa.
"Nikakor ne morem govoriti o zadovoljstvu z obsodbo ali o olajšanju, saj tu ne gre za nikakršne občutke, ko se nekomu nekaj dosodi. Gre za to, da je ta postopek pokazal, da je treba opozoriti na tvegano delo novinarjev. Gre namreč samo za to, da je nekdo ogrožal naju s snemalcem, ker sva opravljala svoje profesionalno delo," je po zaključku povedala Mojca Dumančič.
DNS: Sprašujemo se, kako resno se jemlje varnost novinarjev
"V Društvu novinarjev Slovenije smo razočarani nad današnjo še ne pravnomočno odločitvijo Okrajnega sodišča v Novi Gorici, ki je napadalca na novinarko Mojco Dumančič in snemalca Darka Humarja obsodilo na pol leta pogojne zaporne kazni. Dosojena nizka pogojna kazen za ciljan napad na televizijsko ekipo, ki se je le po srečnem naključju končal zgolj z materialno škodo, je napačno sporočilo za družbo. Za razplet pregona sta odgovorna tudi policija in tožilstvo, ki sta dejanje opredelila kot grožnjo – policija najprej sicer kot povzročitev splošne nevarnosti – in poškodovanje tuje stvari in ne kot poskus uboja, za kar je po našem prepričanju dejansko šlo," je zapisal Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije.
Ob tem se v Društvu novinarjev Slovenije sprašujejo, kako resno se v Sloveniji jemlje varnost novinarjev in kako resno organi pregona in pravosodje obravnavajo te primere. "Ugotavljamo, da je, ko gre za verbalne grožnje novinarjem v spletnem okolju, odgovor policije in tožilstva, da so ti splošni in ne konkretizirani, zato ne gre za kaznivo dejanje. Ko gre za konkreten fizični napad, pa je to le grožnja," poudarjajo.
"Žal nam tudi danes sprejeta sodba ne vliva zaupanja. Ne moremo sprejeti, da so grožnje, žaljivke in napadi tako imenovane normalne delovne nevarnosti pri opravljanju novinarskega poklica. Novinarje morajo boljše zaščititi tako delodajalci kot tudi državne institucije in politik, ti predvsem tako, da se vzdržijo hujskaškega in sovražnostnega govora," še poudarjajo.