Krka je prejšnji teden napovedala, da bo letos izplačala dividende. Možnosti za nadomestilo plač in prispevkov za čakanje oziroma odsotnost z delovnega mesta zaradi višje sile v Krki ne bodo koristili, se jim pa lahko zgodi, da bodo morali z zamudnimi obrestmi vračati prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Medtem ko se vračilo nadomestila za čakanje ali odsotnost zaradi višje sile odda vloga, je oprostitev prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za tiste, ki delajo, avtomatično. Delavci, ki v zasebnem sektorju delajo, morajo dobiti krizni dodatek (200 evrov neto za april in maj oziroma 118, če so delali vse dni po razglasitvi epidemije), v zameno pa je država delodajalca oprostila plačila vseh prispevkov za pokojninsko zavarovanje.

Zakon ne daje možnosti, da delodajalec ne bi izplačal kriznega dodatka in tudi ne, da bi se odrekel oprostitvi prispevkov in jih plačal. Na drugi strani pa 99. člen določa, da je treba prispevke vrniti skupaj z zamudnimi prispevki, če družba izplača dobiček, kar je napovedala Krka, ki jo vodi Jože Colarič. 

V Krki so na naša konkretna vprašanja v zvezi s to dilemo odgovorili, da prejema pomoči ne načrtujejo, so pa na ministrstvu za finance priznali, da so zaznali "potencialno težavo omenjene ureditve … Ustreznost sprejetih rešitev se proučuje in se bo po potrebi prilagodila v okviru novega svežnja ukrepov za omilitev posledic epidemije in ponovni zagon gospodarstva," so odgovorili.

2,5 milijona evrov dodatnih stroškov in še zamudne obresti

Če bi Krka morala plačati prispevke, pa hkrati izplačati 200 evrov kriznega dodatka, bi se jim stroški dela občutno povečali. Krka ima v Sloveniji okrog pet tisoč zaposlenih, če bi vsi ves čas delali, bi Krko protikrizni dodatek stal približno 2,5 milijona evrov, na ta znesek pa se v treh mesecih nabere še 50 tisoč evrov zamudnih obresti. Ne veliko za družbo, ki bo za dividende razdelila predvidoma 134 milijonov evrov, a za kakšno drugo družbo, ki bi želela deliti dobiček, bi to lahko bil ogromen strošek.

Na delovnem mestu več kot pol Krkašev

"Na Krkine lokacije v Sloveniji vsak dan na delo prihaja skoraj polovica zaposlenih v Sloveniji, v naslednjih dneh se bo število še povečalo. Največ jih dela na področjih proizvodnje, kontrole in oskrbe pa tudi na drugih področjih, ki so nujna za poslovanje podjetja," so nam v Krki pojasnili pred prazniki. Niso pa povedali, koliko zaposlenih dela od doma, saj tudi tem pripada krizni dodatek in oprostitev prispevkov.

Foto: Saša Despot Jože Colarič

"Kljub spremenjenim pogojem pri oskrbi s surovinami je v Krki surovin dovolj. Proizvodnjo naših izdelkov zagotavljamo z velikim številom dobaviteljev surovin in intermediatov, zato pri dobavi ne pričakujemo sprememb. V največji možni meri si prizadevamo si, da proizvodnja in dobava prepotrebnih zdravil v več kot 70 držav po svetu potekata nemoteno in s tem tudi zdravljenje bolnikov," so zagotovili v Krki.

Običajni pogoji za vse, tudi za delničarje

"Smo finančno močni, naše poslovanje je stabilno, zato zagotavljamo običajne pogoje poslovanja vsem našim deležnikom, med katerimi so poleg kupcev, dobaviteljev in zaposlenih tudi naši delničarji. Upoštevamo politiko izplačila dividend, kot imamo zapisano v naši petletni strategiji," so v Krki odgovorili na vprašanje, zakaj so se odločili za izplačilo dividend. 

Uprava in nadzorni svet Krke bosta delničarjem predlagala, naj bo dividenda 4,25 evra, kar je tretjino več kot lani. Za izplačilo dividend bo Krka tako namenila skoraj 134 milijonov evrov.

janez.zalaznik@zurnal24.si