Sodišče lahko kazen izreče na podlagi plače, a katere plače? V trenutku storitve kaznivega dejanja ali na dan, ko sodba postane pravnomočna? Ne eno, ne drugo.

Bralec, ki je bil obsojen v kazenskem postopku (ne za premoženjski delikt) trdi, da so mu denarno kazen izračunali na podlagi visoke plače, ki jo je imel, ko se je sodni postopek začel in jo je na zaslišanju navedel med osebnimi podatki na začetku postopka. Sojenje je nato s pritožbami trajalo več kot dve leti, vmes je ostal brez službe, zdaj, ko mora več tisoč evrov kazni plačati, pa ima minimalno plačo.

Podatki naj ne bi bili starejši kot eno leto ...

Zakon določa le, da mora pri določanju dnevnega zneska (poenostavljeno dnevne plače, ki je osnova za izračun kazni) sodišče skladno z zakonom upoštevati podatke, ki ob izrekanju kazni niso starejši več kot eno leto. Kazen se izreče s sodbo na prvi stopnji (če se kasneje ta kljub morebitnim pritožbam ne spreminja), do takrat pa je očitno čas, da sodišču sporočiš, če si na primer izgubil službo.

V konkretnem primeru so bili podatki stari več kot eno leto, saj je bila sodba na prvi stopnji izrečena marca lani, obsojenec pa je bil zaslišan v začetku leta 2013. Zakon sicer dopušča izjemo: "Če sodišče podatkov za določitev višine dnevnega zneska ne more pridobiti ali bi bila njihova pridobitev povezana z nesorazmernimi težavami ali zamudo," lahko uporabijo tudi starejše podatke. V primeru, o katerem pišemo, o kakšnih težavah s pridobivanjem podatkov ne more biti govora, saj obdolženi, kot trdi, ni zamudil nobene razprave, a je zadeva, ker je kazen že poravnal, zaključena.

"S sistemom odmere denarne kazni v dnevnih zneskih (in ne v absolutnem, nominalnem znesku) se zasleduje cilj, da je izrečena denarna kazen čim bolj prilagojena premoženjskemu stanju posameznika, ki pa jih mora v vsakem konkretnem primeru posebej ugotoviti sodišče," še pojasnjujejo na ministrtstvu za pravosodje.

janez.zalaznik@zurnal24.si