Z odstopom predsednika vlade preneha mandat celotni vladi, a mora vlada - kot je poudaril tudi Miro Cerar - opravljati vse tekoče posle do izvolitve novega predsednika vlade oziroma ministrov. Kaj točno so tekoči posli, sicer ni opredeljeno, ampak je to presoja vlade, a drastičnih potez v obliki reform ali sporazumov s sindikati, ki jih vlada ni sprejela doselj, tudi do novih volitev ni pričakovati.

V SMC se bodo po besedah Simone Kustec Lipicer sicer zavzeli, da v državne zboru, ki ima poln mandat, do konca mandata peljejo naprej vse "ključne državotvorne in strateške vsebine". Med slednjimi je izpostavila vprašanja, povezana z implementacijo sodbe arbitražnega sodišča, NLB, referendumom o drugem tiru in postopki, povezanimi s sklicem volitev.

Kdaj bodo volitve, bo odločal predsednik Borut Pahor po posvetu s poslanci.

Nepričakovano! Šok: Cerar odstopil, Slovenija v politični krizi

• Sindikati bodo morali počakati.

Dejstvo je, da so se ob napovedanem odstopu začasno ustavila tudi pogajanja s sindikati javnega sektorja. "Zdaj bodo čakali na naslednjo priložnost," je o sindikatih dejal Miro Cerar in tako dal vedeti, da so javni uslužbenci ostali brez skoraj dogovorjenih od 4 do 12 odstotkov višjih plač.

• Drugega tujega jezika v osnovni šoli še dolgo ne bo!

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki ga vodi Maja Makovec Brenčič iz stranke SMC, je maja predstavilo predlog novele zakona o osnovni šoli. Drugi tuji jezik bi po njej postal obvezni predmet v sedmem razredu, ocene bi se štele za vpis v srednjo šolo. Na račun tujega jezika bi bil en obvezni izbirni predmet manj. Spremembe so predvidele tudi vrnitev Nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) v tretji razred ter vpis ocen NPZ v spričevalo v tretji triadi osnovne šole, drugačen koncept podaljšanega bivanja ter spremembe pri šolah v naravi.

Na novelo, ki je bila v javni razpravi do 30. junija, so prejeli veliko pripomb ter napovedali, da jih bodo preučili do konca lanskega poletja, ko naj bi pripravili popravljen predlog, a ga do sedanjega trenutka še niso predstavili javnosti.

• Prodaja NLB verjetno zastala

Vlada bo morala zelo verjetno kljub odstopu nadaljevati pogajanja z Evropsko komisijo glede prodaje NLB. Ko smo banko dokapitalizirali, smo namreč obljubili, da jo bomo prodali, a se zdaj iz te obljube na vse pretege izvijamo. Je pa malo verjetno, da bi vlada v odstopu sprejela kakršnokoli dokončno odločitev.

• Se bodo novi ponudniki športnih stav zrinili skozi priprta vrata?

Poslanec SMC Branko Zorman je v parlament vložil zakon, s katerim bi odprli trg športnih stav. Kljub nasprotovanju vlade je šel zakon gladko skozi matični odbor, je pa vprašanje, če bo dovolj časa za sprejem zakona, saj se sprejema po rednem postopku. 

• Zdravstvena reforma obstala

Zdaj je gotovo, da ključni zakon zdravstvene reforme, zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ureja financiranje zdravstva, v tem mandatu ne bo sprejet, ker ga vladi niti še ni potrdila. Ministrica Milojka Kolar Celarc je pripravila več predlogov zakona, ki predvideva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, torej zavarovalnic. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje bi zamenjali z obveznim prispevkom, ki bi ga zavezanci plačevali glede na dohodke. Ključna za neuspeh pri sprejemanju zakona je bilo nasprotovanje koalcijskih partnerjev. Ministrica je pri zakonu vztrajala in ga prejšnji teden poslala socialnim partnerjem.

Na ministrstvu sicer pravijo, da vlada trenutno še dela s polnimi pooblastili. Po seznanitvi državnega zbora o odstopu predsednika vlade pa bo vlada opravljala tekoče posle: "Ministrstvo za zdravje bo sledilo enotnim navodilo, ki bodo veljala za celotno vlado oziroma vsa ministrstva."

• Sprememb medijske zakonodaje verjetno ne bo

Precej verjetno bo izvisela tudi prenova medijske zakonodaje, ki je začela ad hoc nastajati po navodilu Mira Cerar, ki ministrstvu za kulturo naložil, naj v 14 dneh pripravi rešitve, s katerimi bodo ugodili zahtevam medijske zbornice. Zakon med drugim predvideva tudi nekakšen socialni TV paket, ki ne bi vključeval "plačljivih" POP TV, Kanal A in Planet TV, v usklajevanju pa so dodali tudi člen, ki bi določal, da telekomunikacijski operater ne sme biti izdajatelj radijskega in televizijskega programa tudi, ko gre za povezane osebe.

Stranke so bile pri podpori takšnemu rokohitrskemu zakonu zelo previdne. Podporo zakonu so doslej napovedali le pri SMC, nekdanji koalicijski partnerici pa sta bili do sprememb zadržani. Glede na pričlo podporo tudi med ostalimi, je malo verjetno, da bo SMC skušala izvesti solo akcijo.

• Vojska bo ostala brez želenih sprememb

V tem mandatu zelo verjetno ne bosta sprejeta tudi dva ključna zakona, ki zadevata vojsko, zakon o obrambi in zakon o službi v Slovenski vojski. Vlada ju je sicer potrdila in poslala v parlamentarno proceduro že lani, a sta zastala v obravnavi na parlamentarnem odboru za obrambo. Decembra lani je namreč odbor sklenil, da bo o predlogu zakona o obrambi opravili javno predstavitev mnenj, ki pa je doslej še niso razpisali.

Ob zadnji aferi, ko bojna bataljonska skupina ni prestala testa po metodi CREVAL, je sicer predsednik republike Borut Pahor pozval poslance, naj zakon sprejmejo.