Tiskovni predstavnik vlade Valentin Hajdinjak je namreč dejal, da so po javni objavi peticije proti medijski cenzuri od nekaterih novinarjev v uradu predsednika vlade Janeza Janše prejeli sporočilo, da se končno besedilo peticije precej razlikuje od besedila, pod katerega so se podpisali. Po navedbah urada so novinarji takoj po objavi besedila peticije zaprosili za umik podpisov, saj so ocenili, "da so bili zbrani na lažen in zavajajoč način", vendar jim umik, kot naj bi bilo razvidno iz javno dostopnega seznama podpisnikov, ni bil omogočen, je zatrdil Hajdinjak. Ob tem naj bi, kot navajajo v kabinetu, izrazili tudi obžalovanje, da je prišlo do omenjene manipulacije.

Koliko je bilo tovrstnih primerov, v kabinetu niso sporočili. Prav tako jim ni znano, kakšno je bilo prvotno besedilo peticije: "Po naši oceni pa to še dodatno pod vprašaj postavlja verodostojnost omenjene peticije." V kabinetu pojasnjujejo, da so iz sporočil novinarjev, ki so se obrnili na kabinet predsednika vlade, razbrali, da naj bi bila peticija mišljena "le kot podpora tistim kolegom, katerih delo cenzurirajo, pri čemer noben stavek ali beseda nista dala misliti, da gre za protivladno kampanjo".

Premier je v ponedeljek med razpravo o zaupnici vladi v državnem zboru opozoril, da naj bi nekateri novinarji podpisali drugačno besedilo, kot je bilo pozneje objavljeno v javnosti. Tedaj je dejal, da so se nekateri novinarji obrnili na njegov kabinet in mu sporočili, da so bili pri podpisu peticije zavedeni.

"Hajdinjakove trditve so lažne"
Na Hajdinjakove izjave sta se odzvala pobudnika peticije Matej Šurc in Blaž Zgaga. Označila sta jih za neresnične in zavajajoče in jih tudi odločno zavračata. V sporočilu za javnost sta zanikala, da se je besedilo peticije kakorkoli spreminjalo med zbiranjem podpisov ali pozneje. Zapisala sta, da je bilo oblikovanje peticije končano 6. septembra zvečer in pozneje ni bilo spremenjeno. "Podpise sva uradno začela zbirati 10. septembra, po objavi peticije, 26. septembra, pa je besedilo javno dostopno na spletni strani www.peticijazopercenzuro.com," sta pojasnila.

Po njunih besedah so prav tako neresnične trditve, da naj bi po objavi peticije katerikoli podpisnik zaprosil za umik podpisa, neutemeljena pa naj bi bila tudi izjava, da so se podpisi zbirali na lažen in zavajajoč način.

Vlado radosti priznanje Šurca
Iz vladnega urada za komuniciranje je nato prišlo še eno sporočilo, v katerem so zapisali, da niso nikoli trdili, da so bili podpisniki peticije zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji zavedeni, temveč so le pojasnili, da so prejeli več sporočil o različnih besedilih peticije.

Kabinet je sicer pozdravil izjavo Šurca, ki je bila objavljena v Primorskih novicah, da pod sedanjo vlado ni bil deležen neposrednih pritiskov ali cenzure. "Kot pravi novinar sam, je več le-teh doživljal pod prejšnjo vlado, vendar ob tem priznava, da takrat ni protestiral. Menimo, da tovrstno priznanje enega izmed pobudnikov novinarske peticije še dodatno potrjuje, da so navedbe, zapisane v peticiji, neresnične," so še zapisali v kabinetu.

Društvo vladi: "Prenehajte preštevati!"
Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije (DNS) je v izjavi za javnost pozval vlado, naj preneha diskreditirati novinarje in podpisnike peticije zoper cenzuro. Menijo, da to, kar zadnje dni doživljajo novinarji Blaž Zgaga, Matej Šurc in Sandi Frelih, ruši dosežke novinarstva v demokratični družbi.

EFJ: Janša naj se sooči z obtožbami slovenskih novinarjev
Evropska zveza novinarjev (EFJ) pa je medtem pozvala Janšo, naj začne dialog z novinarji glede "medijskih problemov". Predlagajo mu, naj predsedovanje Evropski uniji izkoristi, da v svet pošlje sporočilo, da se je Slovenija pripravljena boriti za medijsko svobodo in kakovostno novinarstvo. Na spletni strani EFJ je sicer še zapisano, da je vlada v sredo na EFJ naslovila pismo, v katerem je sporočila, da so opozicijske stranke tiste, ki izvršujejo nadzor nad mediji, in ne vlada.

Medijska organizacija za jugovzhodno Evropo (SEEMO), ki ima sedež na Dunaju, pa je obsodila zadnje napade na novinarje države v regiji, med katerimi je navedena tudi Slovenija.