Domačini so v veliki meri zadovoljni s pomočjo države, ki je v po katastrofi, ko je velik del vasi ponoči 17. novembra 2000 zasul zemeljski plaz in vzel sedem življenj, v odpravljanje posledic in obnovo namenila 22,5 milijona evrov. Za dokončanje vseh predvidenih ureditev bo potrebno še devet milijonov. Skupaj je bilo sicer uničenih šest in poškodovanih 23 objektov.
Drago Černuta pravi, da je v vasi zaradi vseh opravljenih regulacij in alarmnih sistemov danes spijo mirno tudi po večdnevnem deževju, le pri starejših ljudeh ostaja slab priokus in spomin na nesrečno noč, ko se je s pobočja pod Stovžami v korito Mangartskega potoka utrgala ogromna zemeljska gmota in nato po dolini Predelnice in Koritnice z veliko hitrostjo pridrvela v vas.
Že dva dni prej se je na tem območju sprožil manjši plaz, zato so pristojne službe evakuirale najbolj ogrožene ljudi. Nekateri pa niso želeli oditi, kar je bilo zanje usodno.
Novogradnje na prodaj
Dve od nadomestnih na novo zgrajenih hiš se zares prodajata, potrjuje Černuta. "Očitno dediči ne nameravajo živeti v vasi," meni. Razmere za bivanje na tem delu države so težke, plaz pa je stanje še dodatno otežil. Vseeno pa nekega množičnega izseljevanja ni bilo, dodaja in upa, da se podobna tragedija ne bo več ponovila.
Ob obletnici bo danes v vasi potekalo več prireditev. Ob 17. uri bo spominsko mašo v tamkajšnji cerkvi vodil koprski škof Metod Pirih, nato pa bodo blagoslovili spominsko znamenje, posvečeno sedmim umrlim domačinom, ki jih je pokopala zemeljska gmota. Večer bodo zaključili s kulturnim programom z recitalom, v katerem bodo predstavili odlomke iz knjige Sanje nikoli ne umrejo domačina Janija Mlekuža, ki v domišljijskem proznem delu pripoveduje zgodbo o Logu pod Mangartom in sedmih umrlih domačinih.
Niso se želeli umakniti
Nekaj minut po polnoči 17. novembra 2000 je ogromna količina namočene zemeljske gmote zgrmela v strugo Mangrtskega potoka, od tam pa z veliko hitrostjo po Predelnici in Koritnici proti vasi. Že dva dni prej se je na tem območju sprožil manjši plaz, zato so pristojne službe evakuirale najbolj ogrožene ljudi. Nekateri pa niso želeli oditi, kar je bilo zanje usodno.