Vprašanje, ali se pridružiti solidarnostim ukrepom zahodnih držav z Veliko Britanijo in izgnati akreditirane ruske diplomate, je ena glavnih tem koalicijskega sestanka, ki pravkar poteka. Države Evropske unije, ZDA in Avstralija so doslej izgnale 148 ruskih diplomatov.

"Kot minister za zunanje zadeve ne vidim razloga za kakšno ukrepanje, sploh glede na to, da zadeva ni razčiščena," pravi Karl Erjavec, zunanji minister, ki opravlja tekoče posle.

"Nejasno in bizarno"

Po napadu z živčnim plinom na dvojnega ruskega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčer Julijo, ki se je zgodil 4. marca v Veliki Britaniji, zanj pa naj bi bila odgovorna Rusija, se je vlada v Londonu odločila za izgon 23 ruskih diplomatov. "Zaenkrat menim, da je treba razčistiti, kaj se je sploh zgodilo, zadeva je precej nejasna, precej bizarna," pravi Erjavec. O vprašanju, ali izgnati ruske diplomate, bo jutri razpravljajo tudi vlada, vendar je vprašanje, ali vlada, ki opravlja tekoče posle, lahko to odločitev tudi sprejme. 

Ali vlada sploh lahko odloči?

"Mnenja se nagibajo, da to ni stvar vlade, ki opravlja tekoče posle. Tudi predsednik DZ tako meni. Seveda pa bo končno rekla vladna služba za zakonodajo. Če to ne sodi pod okvir tekočih poslov, to pomeni, da vlada tega ne more obravnavati," pravi Erjavec.

Horvat: Slovenija naj ravna kot jedro EU

"Vlada v kondiciji, kakršni je, ne bi smela sprejeti te odločitve. O tem bi moral odločati državni zbor," pravi predsednik odbora za zunanje zadeve Jožef Horvat, ki je za prihodnji teden sklical sejo odbora. Horvat tudi meni, da bi se Slovenija morala pridružiti diplomatski akciji, ki jo je v ponedeljek usklajeno sprožilo 16 članic EU in še štiri članice Nata."Slovenija želi biti na t. i. nemško-francoskem vlaku, želi biti sestavni del jedrnih držav EU. To pomeni, da bi bilo prav, da Slovenija ravna tako kot jedrne države EU," je še dejal Horvat in v imenu NSi menil, da bi se omenjeni diplomatski akciji morala pridružiti tudi Slovenija.

"Tudi to je ena od variant, da vlada o ničemer ne odloča. Moram pa opozoriti, da seveda DZ nima te pristojnosti," je dejal Erjavec.

"Slovenija ima z Rusijo dobre odnose. Prizadeva si za izboljšanje odnosov med zahodnim svetom in Rusko federacijo. Toda v nastalih okoliščinah po poskusu atentata v Salisburyju predsednik republike Borut Pahor meni, da je prav izkazati solidarnost z Veliko Britanijo ter izpričati enotnost EU in NATO," je za Siol.net zapisal predsednik.

Slovenija prijateljica Rusije?

Med državami EU se diplomatski akciji do torka ni pridružilo enajst držav. Gre za prijateljice Rusije, ocenjuje bruseljski spletni bilten EUobserver.

Slovenija in Slovaška imata trenutno vladi v odstopu in o tem, ali bi se akciji pridružili, še razmišljata. "Razvoj položaja in tudi ruski odzivi na pozive držav EU - med njimi tudi Slovaške - bodo vplivali na naslednje korake, ki smo jih pripravljeni storiti v tem primeru," so, kot povzema STA, sporočili s slovaškega zunanjega ministrstva.

"Ostajamo nevtralni"

Med državami, ki se izgonu diplomatov ni pridružile, je tudi Avstrija, ki želi ostati nevtralna država. Na nevtralnost se, kot trenutno predsedujoča Svetu EU sklicuje tudi Bolgarija, ki ima sicer močne poslovne povezave z ruskimi vlagatelji, navaja EUobserver.

Sodelovanje je zavrnila tudi malteška vlada, "ki je ustvarila na milijone evrov od prodaje potnih listov EU bogatim Rusom", izpostavlja EUobserver.

Prekinitev diplomatskih stikov

Mlata diplomatov ne bo izgnala, ker ima izjemno majhno diplomatsko misija v Moskvi in kakršen koli odgovor Rusije bi pomenil prekinitev diplomatskih odnosov. Sodelovanje je zavrnila tudi grška vlada, v kateri je sicer tudi skrajno desna proruska stranka Anel. V Atenah so poudarili, da ne bodo nikoli ukrepali proti kaki stalni članici Varnostnega sveta Združenih narodov. Želijo si tudi več dokazov, kaj se je zgodilo v Veliki Britaniji, navaja EUobserver.

Ciper se drži nazaj zaradi ruskega kapital

Prav tako je sodelovanje v akciji z izgonom ruskih diplomatov odklonil Ciper, ki ima v svojih bankah na milijarde evrov ruskega kapitala. Ciper je prav tako prodajal svoja državljanstva bogatim Rusom, še spominja bruseljski spletni bilten.

V skupini Rusiji naklonjenih članic EU je običajno tudi Madžarska, ki med drugim načrtuje gradnjo jedrske elektrarne skupaj z Rusijo. A tokrat se je Budimpešta pridružila diplomatski akciji in bo izgnala enega ruskega diplomata.

Rusija, ki vpletenost v napad zanika, je Londonu odgovorila z enakim ukrepom - izgonom 23 britanskih diplomatov. Enako napoveduje tudi zdaj, ko bodo morali ruski diplomati zapustiti več kot polovico evropskih članic. Zadnja, ki se je priključila izgonu, je Črna gora.

O izgonu diplomatov tudi koalicija 

V SMC so zaskrbljeni. Vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer meni, da so dogodki v Angliji vredni obsodbe. Prvak SD Dejan Židan pri ukrepanju Slovenije svetuje previdnost.

Vendar v koaliciji o teh vprašanjih očitno niso povsem enotni. Kustec Lipicerjeva je po srečanju koalicijskih partnerjev v izjavi novinarjem spomnila, da je premier Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle, na srečanju Evropskega sveta glasoval za skupno odločitev oz. obsodbo dogodkov v Veliki Britaniji. Prav tako je Slovenija glasno podprla odločitev Nata, premier je tudi odpovedal svoj uradni obisk v Rusiji, je še spomnila Kustec Lipicerjeva.

Tako pričakuje, da bo minister Erjavec vlado v četrtek informiral o tem, kaj se dogaja. Kakšna bo diplomatska, politična poteza oz. odgovor Slovenije, Kustec Lipicerjeva ne napoveduje, pričakuje pa, da jo bodo na vladi sprejeli in da jo bo Erjavec natančno pojasnil ter argumentiral.

Na vprašanje, ali torej v koaliciji o tem vprašanju ni enotnega mnenja, je Kustec Lipicerjeva odgovorila z besedami, da je to, kar se je zgodilo v Veliki Britaniji, vsega obsojanja vredno in zelo skrb zbujajoče.

Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko (OZP) Jožef Horvat (NSi) je sicer za 5. april sklical sejo odbora, na kateri bi razpravljali glede možnosti izgona ruskih diplomatov.

Slovenija je ena redkih držav, ki se ni pridružila pobudi več držav, da zaradi napada na dvojnega ruskega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčer Julijo 4. marca v Veliki Britaniji, za kar naj bi bila odgovorna Rusija. Najprej je Velika Britanija izgnala 23 ruskih diplomatov, od ponedeljka pa se je tej pobudi pridružilo še 25 držav. Največ, 60 ruskih diplomatov bodo izgnale ZDA. Še 18 članic EU pa 59.

Pahor: Slovenija bi morala izkazati solidarnost z Veliko Britanijo

Slovenija ima z Rusijo dobre odnose, prizadeva si za izboljšanje odnosov med Zahodom in Moskvo, toda v nastalih okoliščinah po poskusu atentata v Salisburyju bi morala po mnenju predsednika republike Boruta Pahorja izkazati solidarnost z Veliko Britanijo ter izpričati enotnost EU in Nata.

Tako so iz predsednikovega urada odgovorili na vprašanje STA o tem, kako bi po oceni predsednika morala ravnati vlada v luči odločitve več članic EU, Nata in drugih partnerskih držav, da zaradi napada z živčnim strupom v Veliki Britaniji izženejo ruske diplomate.

Pahor se je sicer v torek v Ljubljani sestal z britansko veleposlanico v Sloveniji Sophie Honey. Govorila sta o okoliščinah nedavnega poskusa umora dvojnega agenta Sergeja Skripala v Veliki Britaniji in o ukrepih držav zveze Nato in EU glede tega, več o vsebini pogovorov pa v predsednikovem uradu niso hoteli razkriti.

Vlada naj bi v četrtek razpravljala o možnih ukrepih, zunanji minister Karl Erjavec pa je danes dejal, da sam ukrepov ne bo predlagal.

Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko (OZP) Jožef Horvat (NSi) pa je danes za 5. april sklical sejo odbora, na kateri bi obravnavali možnost pridružitve Slovenije potezi več članic EU, Nata in drugih partnerskih držav, da zaradi napada z živčnim strupom v Veliki Britaniji izženejo ruske diplomate.

Slovenija je sicer ena redkih držav članic EU, ki se ni pridružila pobudi, da zaradi napada izžene ruske diplomate.