“Delaš za polni delavnik, a brez plače. In to deset mesecev. Preživlja te partner ali starši. Nekateri popoldne delajo na črno. Pripravnik nima od česa živeti.” Tako učiteljica geografije Nina Federnsberg opisuje volontersko pripravništvo, ki je za številne edina pot, da se kdaj zaposlijo.

Tavanje v začaranem krogu

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) vsako leto razpiše nekaj plačanih in več volonterskih pripravništev. “To ni obvezno,” pravijo na MIZKŠ. Šest mesecev delovnih izkušenj, “ki so pogoj za pristop k strokovnemu izpitu, je mogoče pridobiti na različne načine”, trdijo. V realnosti jih je brez strokovnega izpita težko dobiti, odgovarja slovenistka Katarina. “Diplomirala sem pred tremi leti in se prijavila na nešteto razpisov. Vse šole so zahtevale strokovni izpit,” pravi. Izbor za pripravništva temelji na ocenah. “Nisem imela nizkega povprečja, 8,5, a mi na štirih razpisih ni uspelo,” dodaja. Štejejo tudi pedagoška smer študija in pretekle prijave. Študentska organizacija Slovenije (Šos) meni, “da povprečje ne predstavlja vseh kakovosti posameznika”.

Federnsbergova razlaga, da je izpadla tudi pri razpisu za volontersko pripravništvo. “Vloge niso obravnavali, ker sem narobe napisala letnico.” Meni, da ni pošteno, da bi “delali zastonj, a še to ni omogočeno”. Šole naj bi pripravnike sicer rade sprejemale. “Porabijo te za vse, česar drugi nočejo početi. Si brezplačna delovna sila,” še pravi Katarina. Dodaja, da za volonterstvo nima denarja. “Zastonj ne daš le časa; do šole moraš priti, se obleči, jesti. Morda imaš privarčevan denar za mesec ali dva, za deset ne. Ne vem, zakaj to ni del študija.”

Plačajo naj vsaj malico

Šos volontersko pripravništvo označuje za novodobno obliko suženjstva. “Opravljanje volonterskega pripravništva je odločitev posameznika,” pa odgovarjajo na MIZKŠ. Menijo, da se med pripravništvom ravnatelji spoznajo s pripravniki, s čimer naj bi si dvignili zaposlitvene možnosti, “kar nam potrjujejo tudi nekateri podatki, ki jih pridobivamo iz šol”. Šos se s tem strinja, a opozarja, da se pripravništvo pogosto izrodi. “Daje slabo zaščito, sorazmerno slabe pogoje in delovne naloge brez relevantne vsebine.” Predlagajo, da država pripravi celovit sistem pripravništva ter da se volonterjem plačujejo prispevki in povračilo za prevoz in prehrano.

Foto: Shutterstock Otrok pri zdravniku

Za pripravništva zdravnikov dajejo denar davkoplačevalci

Ministrstvo za zdravje (MZ) namerava ob spremembi zakona o zdravstveni dejavnosti posodobiti sistem pripravništva zdravstvenih delavcev. V Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS) želijo krajše obdobje med študijem, pripravništvom in specializacijo.

Čaka se za posebne želje

Število diplomantov medicinskih fakultet, ki morajo, če želijo opravljati delo zdravnika, opraviti šestmesečno pripravništvo, po besedah ZZS vedno presega število prostih mest po zdravstvenih zavodih. “To pomeni, da je v najbolj želenih učnih ustanovah včasih treba počakati mesec ali dva na prosto mesto, če pa je pripravnik pripravljen opravljati pripravništvo kjerkoli, pa mu ni treba čakati,” pojasnjujejo. Ta hip se za pripravništvo najdlje čaka v Splošni bolnišnici (SB) Jesenice, kjer bodo prva mesta prosta šele maja. V SB Izola bodo pripravniki čakali do aprila, v Novem mestu in Celju do marca, v ljubljanskem kliničnem centru pa do februarja. Drugje čakalnih vrst trenutno ni.