V Sloveniji imamo kar 180.462 javnih uslužbencev in ne 160 tisoč, kot se uradno govori. To (nižjo in zato javno všečnejšo) številko dobimo le, če na zaposlene v javnem sektorju pogledamo skozi prizmo plačanih ur dela vključno z nadurami (brez porodniških in dolgotrajnih bolniških dopustov ter podobnega).

Podatek, da je v javni upravi za polni ali skrajšani delovni čas sklenjenih kar 180 tisoč delovnih razmerij, pa črno na belem najdemo v analizi o odpravi plačnih nesorazmerij, ki jo je februarja – verjetno za plačna pogajanja – pripravil sektor za plače ministrstva za pravosodje in javno upravo.

"Varovane plače"

Dokument razkriva še, da ima kar 1.745 uslužbencev "varovane plače", 2.353 jih je direktorjev, pri katerih način odprave nesorazmerij "ni primerljiv z drugimi plačnimi skupinami", pri 31.178 javnih uslužbencih pa ni plačnih nesorazmerij.

Enim še nič, drugi že vse

Od preostalih 145 tisoč bo treba pri kar 76 tisoč javnih uslužbencih (43 odstotkih) odpraviti še vse četrtine plačnih nesorazmerij. Med njimi je največ zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu in znanosti. Na drugi strani je kar 35 tisoč uslužbencev dobilo po dve ali celo tri četrtine. Med temi je največ šolnikov.

V sindikatu državnih organov (SDO) so včeraj potrdili, da člani podpisujejo peticijo, da "podpirajo stavko, če z vlado ne dosežejo soglasja o nižanju plač". V upravi za izvrševanje kazenskih sankcij je peticijo podpisalo že okoli 90 odstotkov članov sindikata, je odziv opisal predsednik SDO Frančišek Verk in opozoril, da je v njihovem sindikatu že zdaj večina članov, ki imajo zelo nizke plače, z rezi vanje pa bi hitro padli pod raven minimalne plače. Ali bi bilo torej odpuščanje ustreznejše? "Če bi hoteli prihraniti teh 260 milijonov, bi bilo treba odpustiti 20 tisoč uslužbencev. To je visoka številka, ki visi nad nami kot damoklejev meč," je odgovoril Drago Ščernjavič, ki ni za to pot. Sindikalist Renato Romić pa je dejal, da se ljudje resno bojijo, kaj bo, saj "imajo vtis, da imajo opravka z norcem, ki seka vsepovprek, in nihče ne ve, kje bo padlo".

Za zdaj jih vlada z ukrepi varčevanja pri sebi ni prepričala, saj jim ni postregla niti z eno številko. Čakajo pa današnje vladne ukrepe na področju povečanja prihodkov, ko bo jasno, je dejal Ščernjavič, "ali si bo država končno omislila", da morajo družbe, ki so v državni lasti, ustvariti vsaj štiriodstotni donos na kapital. "Uprave, ki tega ne zmorejo, bi morala vlada takoj zamenjati," meni. Tako bi se v proračun od 8,5 milijarde evrov državnega premoženja v obliki gospodarskih družb in deležev nateklo 400 milijonov evrov, je ponovil.

Enim 35, drugim 240 evrov manj

Plače. Zaradi formule, ki jo je včeraj predstavila vlada, bi se bremena varčevanja pri plačah prerazporedila. Javni uslužbenci, ki zdaj prejemajo 605 evrov bruto, bi mesečno dobili 35 evrov bruto manj (5,93 odstotno znižanje). V 40. plačnem razredu pa bi kompromisni predlog bruto plačo oklestil za 240 evrov. Celotno tabelo plač in predlaganih znižanj po razredih objavljamo na spletu.