Prav prek bolniškega dopusta je razvidno zdravstveno stanje zaposlenih, kako zanje skrbijo delodajalci in širša družba. Stres predstavlja v vsakdanjem življenju stalnico tako na delovnem mestu kot v zasebnem življenju. V organizmu se kaže z vse večjo napetostjo in obremenjenostjo, organizem se spoprime z novim položajem in se mu poskuša prilagoditi, toda pri dolgotrajni izpostavljenosti stresu lahko telesni dražljaji oslabijo imunski sistem.

© grafika Žurnal24

Ko te strese služba
Povečanje stresa na delovnem mestu je posledica kratkih delovnih rokov, pomanjkanja informacij s strani delodajalca, slabe organizacije dela, skrhanih medsebojnih odnosov, preveč ali premalo odgovornega dela, enoličnosti, slabe plače in še bi lahko naštevali. Ker so delodajalci prevečkrat usmerjeni k cilju, spregledajo, da so za dosego teh ciljev pomembni vzajemni medsebojni odnosi, ki vplivajo na dobro počutje in zdravje zaposlenih. ˝Zadnja leta smo opazili porast stresa kot vzroka za bolniški dopust. Vse več ljudi zaradi hitrega načina življenja ne zmore uskladiti službenih in zasebnih obveznosti. Nekateri pacienti odkrito spregovorijo o izčrpanosti in kako ne zmorejo dohajati hitrega ritma,˝ razlaga specialist splošne medicine Peter Bossman z Zasebnega zdravstvenega zavoda Peter Bossman. Na mesec Bossman predpiše bolniški dopust zaradi simptomov stresa od trem do štirim bolnikom. Veliko ljudi se ne zaveda izpostavljenosti nenehnemu stresu, ki se kaže v različnih bolezenskih oblikah, kot so glavobol, bolečine v križu, obolenja prebavil, bolezni srca in ožilja in nekatere kožne bolezni.

Nad povprečjem

Po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Koper se delež bolniškega dopusta v Kopru odmika od slovenskega povprečja. Opazili so, da se na enega zaposlenega izgubi 18,1 koledarskega dneva, kar je bilo za 17 odstotkov nad slovenskim povprečjem, ki je znašalo 15,34 koledarskega dneva.

Ni kriva zgolj služba
Da je stres na delovnem mestu čedalje bolj prisoten, meni tudi Petra Furlan Dodič iz kadrovske službe Intereurope. Med najpogostejšimi dejavniki za stres so prekratki roki, nedefinirano delo, mobing ali grožnje nadrejenih, vendar pa vsega le ne zakrivijo razmere na delovnem mestu, pač pa vsakodnevne težave. V Intereuropi svojim zaposlenim nudijo delavnice o obvladovanju stresa pod vodstvom pooblaščenega zdravnika in opozarjajo uslužbence, da se stresu lahko izognejo ali ga vsaj omilijo z ocenitvijo potrebnega časa in pridobitvijo zadostnih informacij o delu.

Pomembne so tehnike sproščanja
Z delavnicami na temo zmanjševanja stresa se ukvarjajo tudi na primorskem svetovalnem središču. ˝Stres se prenaša z enega področja življenja na drugega, zato je poleg odpravljanja stresa predvsem pomembno iskati in krepiti zdrave, močne dele človeka in njegovega življenja, ki bodo zvišali odpornost proti stresu. Dobri odnosi doma, zadovoljiv prosti čas in telesno zdravje lahko zelo pomagajo povečati odpornost proti stresu na delu,˝ opaža psihoterapevtka Saša Ribič . Ko ugotovimo, da smo pod pritiskom, so na voljo tehnike sproščanja, kamor uvrščamo avtogeni trening in pravilno dihanje.