Če se je morda sprva zdelo, da si bodo v bitki za prihodnji večletni proračun unije stale nasproti neto prejemnice ali prijateljice kohezije in neto plačnice ali prijateljice boljše porabe, pa je proračunska fronta precej bolj kaotična. Vsaka članica brani svoje interese, vsaka ima svoje zahteve, od katerih ne želi odstopati, v bruseljskem žargonu imenovane "rdeče črte".

Predlog za Slovenijo nesprejemljiv

Za Slovenijo sta ključni ohranitev položaja neto prejemnice ter ustrezna obravnava pri dodeljevanju sredstev za kohezijo in razvoj podeželja, ki bo primerljiva z obravnavo razvitejših novink in manj razvitih starih članic. Predlog predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya, ki je trenutno na mizi, je zanjo nesprejemljiv.

Po tem predlogu bi namreč Slovenija dobila 40 odstotkov manj kohezijskih sredstev kot v letih 2007–2013, ko dobi 4,3 milijarde evrov, torej bi v letih 2014–2020 dobila 1,7 milijarde manj ali okoli 2,6 milijarde evrov. Koliko bi dobila za razvoj podeželja, je za zdaj nemogoče izračunati, saj podrobnega razreza po članicah še ni.

Lahko pričakujemo dodatne reze

Izhodišče za pogajanja je predlog Evropske komisije, po katerem naj bi prihodnji večletni okvir unije znašal 1.033 milijard evrov za obveznosti ali 1,08 odstotka bruto nacionalnega dohodka EU. Van Rompuy predlaga, da se ta številka oklesti za 75 milijard, pričakovati pa je še dodatne reze. Nov predlog bo Van Rompuy razgrnil zvečer, po dvostranskih pogovorih z vsemi voditelji.

Pričakuje se, da bo najtrša pogajalka Velika Britanija, ki želi najmanj zamrznitev proračuna in ohranitev svojega spornega proračunskega popusta ali rabata. Vprašanje rabatov bo tudi eno osrednjih žarišč v pogajanjih. Britanci, Danci in Avstrijci jih odločno zahtevajo, Francozi in Italijani pa jim najglasneje nasprotujejo.