"Novi zakon je porušil dobro delujoči sistem z novim, ki še vedno ni dokončen, posledice pa se že močno kažejo v praksi. Uporabniki se izogibajo naročanju dimnikarjev, nekvalificirani delavci opravljajo meritve z neprimerno opremo, dovoljenja za opravljanje dimnikarskih storitev pa so pridobila podjetja brez ustrezne opreme in podjetja, ki so kljub določilom tega zakona nedvomno v konfliktu interesov," je opozoril Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva.
Na področju vlada pomanjkanje nadzora. Ni sledu o desetih inšpektorjih, ki jih je država obljubljala pred uvedbo zakona, je izpostavil Zupanc. "Naša ocena je, da tako slabe rešitve, kot jo je predvidel dimnikarski zakon, ni na skoraj nobenem drugem področju v Sloveniji," je bil kritičen Zupanc. "Pripravo tega zakona so vodili drugi interesi, ne pa strokovne utemeljitve. Na tak način se tako pomembna zakonodaja ne more sprejemati. Kdo bo sprejel odgovornost za tako trenutno stanje kot je v Sloveniji. Kako lahko tvorci in zagovorniki takšnih dimnikarskih rešitev spijo ob povečanju števila zastrupitev z ogljikovim monoksidom, povečanim številom dimniških požarov?"
Napovedi so se uresničile
Temu pritrjuje tudi Aleksander Županek, predsednik Komisije za dimnikarsko dejavnost pri Zbornici komunalnega gospodarstva. Ker ministrstvo ni uredilo prehajanja uporabnikov med izvajalci na pregleden način, na tem področju vlada zmeda. "To je pripeljalo tako daleč, da ne vemo, kdo je šel od koga h komu. Ljudje so verjetno zamenjali izvajalca, obstoječih izvajalcev pa niso obvestili. Zdaj se verjetno vodi veliko dvojnih evidenc, čeprav ne novi ne bivši izvajalec tega ne vesta," je povedal Županek. Devet mesecev po uveljavitvi zakona še vedno ni vzpostavljena državna evidenca kurilnih naprav, kar pomeni, da inšpekcijske službe nimajo niti pregleda nad tem, katere kurilne naprave so ustrezno pregledane in katere ne. Na to, da se bo ogromno uporabnikov izgubilo v sistemu, je stroka opozarjala.
Število izvajalcev v pol leta enkrat višje
Težavo pa predstavlja tudi nadzor nad izvajalci storitev. "Potem ko je začel veljati novi zakon o dimnikarski dejavnosti, se je pojavilo več kot petdeset novih samozaposlenih izvajalcev, ki jih nihče ni preveril. Zaradi pomanjkanja nadzora se zdaj dogaja, da dimnikarsko dejavnost opravljajo posamezniki brez predpisane tehnične opreme in brez zahtevane izobrazbe, kar lahko povzroči katastrofalne posledice za življenje in zdravje ljudi," je opozoril Županek.
Ministrstvu so že pred uveljavitvijo zakona predlagali, da predhodno preverijo, ali izvajalec izpolnjuje pogoje, a se to ni zgodilo. V šestih mesecih se je pokazalo, da mnogi nimajo primerne opreme in ne izvajajo storitev v skladu z zakonodajo. "Če menjate izvajalca, se odločite na podlagi kakovosti izvajalca. Na terenu smo opazili ogromno novih izvajalcev, ki so storitev opravili le delno. Opravili so storitev pregledovanja, čiščenja in meritev pa ne. Tako so cenovno konkurenčni, po drugi strani pa so naprave nenadzorovane tako z okoljskega kot požarnega vidika," je izpostavil Županek.
Cene nižje, zahteve višje
Simon Dovrtel, predsednik Sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) je izpostavil anomalije, ki se kažejo na področju cen. Poudaril je, da je končno vsebino cenika pripravilo ministrstvo, ki do sedaj še ni pripravilo popravkov glede določenih zadev. "Uredba, ki bo določila vsebino storitev, kaj naj bi dimnikar dejansko počel, šele nastaja. Uredba je podlaga za cene, cenik pa je že sprejet. Obstaja bojazen, da bo uredba sledila ceniku in ne določbam zakona," je dejal Dovrtel.
Cenik v tem trenutku ne omogoča zaračunavanja vseh storitev. Primerjava cen, ki so jo izvedli po cenikih od leta 2003 do 2017, kaže, da se cene storitev znižujejo, zahteve do dimnikarskih družb pa se zaradi razvoja tehnike in zahtev trga neprestano dvigujejo.
"Pri takem zaračunavanju bo prihajalo do zlorab"
Posebej problematičen je pravilnik o časovnih normativih – v veljavo je stopil septembra -, ki je pomanjkljiv in neskladen z zakonodajo. V pravilniku niso določene norme za vse dimnikarske storitve, poleg tega pa upoštevajo le storitve, ki se uporabijo pri uporabniku. Dimnikarske družbe ne morejo izpolnjevati zahtev o zagotavljanju vseh zakonsko obveznih storitev v skladu z ZDimS oz. morajo delo opravljati na lastne stroške. "Administracija, priprava zapisnikov in druge zaledne storitve, ki se opravljajo v podjetju, se morajo izvesti na račun dimnikarske družbe. Sporno je tudi to, da se mora po času obračunavati delo v 10-minutnih intervalih namesto po urnih intervalih. Pri takem načinu zaračunavanja je in bo prihajalo do zlorab, ki jih izvajajo uporabniki kot izvajalci dimnikarskih storitev," je povedal Dovrtel.
Poleg tega v tem pravilniku manjka več storitev, ki jih morajo dimnikarske družbe opravljati po veljavnih predpisih, na primer čiščenje zračnikov, pisanje odgovorov uporabniku v predpisanem roku, posredovanje informacij inšpekciji. Dimnikarske družbe sploh ne morejo obračunavati posameznih storitev, kar ovira poslovanje podjetij.
Stroka pričakuje, da se bodo pristojni na njihove pozive odzvali. Ministrstvo so pozvali, naj v uredbi opredeli strokovni nadzor nad dimnikarji in uporabniki. Ministrstvo naj določi časovne norme za vse obvezne dimnikarske storitve na vseh napravah in spremljajočih dejavnostih in ne samo na peščici storitev. Nujno je, da se nemudoma vzpostavi delovanje sistema državne evidence kurilnih naprav. Poleg tega pričakujejo, da ministrstvo ob novi tržni ureditvi dimnikarske službe upošteva zakonitosti trga in ne posega v cene dimnikarskih storitev ter da zagotovi strokovno pomoč reprezentativnim strokovnim dimnikarskim združenjem za izvajanje določil predpisov v praksi.
dezurni@zurnal24.si
mi je zadnjič dimnikar zvonil -stanujem v bloku ,priklopljeni na toplarno-,da mu odprem ,da bo dimnike spucal sem umrl od …