Glavate karete so zaščitena vrsta želv, ki se leto za letom vračajo v severni Jadran, jeseni pa se zaradi hladnejših temperatur odpravijo na jug. Da bi lažje razumeli njihovo gibanje, je včeraj Inštitut za biodiverzitetne študije Univerze na Primorskem v Piranu v morje izpustil dve želvi opremljeni s satelitskima oddajnikoma. Vodja projekta Bojan Lazar pojasnjuje, da bodo želvi, ki so ju poimenovali Mauro in Rino, spremljali najmanj leto dni: "Celotna zgodba bo trajala eno leto, toliko zdrži baterija oddajnika, seveda, če se želvi ne zgodi kaj. Želva pa oddajnik, ki je s posebnim mehanizmom pričvrščeni na njen oklep, vleče za sebo." Lazar pravi, da oddajniki ne sporočajo le lokacije želv, ampak tudi podatke o njenem obnašanju, kako se potaplja, koliko časa se zadržuje na kateri globini in tudi pri kakšnih temperaturah.

"Temperature tukaj so prenizke, da bi čez zimo obstale v Jadranu, tudi raziskave zadnji 15. let so pokazale, da želv pozimi tukaj ni," pojasnjuje Lazar in nadaljuje, da morajo želve na jug, vprašanje pa je kako daleč na jug. Morda prezimijo v južnem Jadranu, lahko tudi v Egejskem morju.

Želve se ne gibajo naključno, vedo kje je se nahajajo, pravi Lazar. Še vedno pa ni povsem jasno, s pomočjo katerih vseh mehanizmov se orientirajo. Pretekle raziskave so pokazale, da se orientirajo tudi s pomočjo magnetizma zemlje: "Orientacija je odvisna od več različnih faktorjev, eden izmed njih je tudi magnetizem, drugi je polarizirana svetloba in verjetno še kaj."

Glavate karete so med tistimi živalmi, ki lahko migrirajo tudi po več tisoč kilometrov, a se vedno znova vračajo na ista območja. "Raziskave so pokazale, da se samice nenehno vračajo na plaže, kjer so se izvalile. Želve ne gredo naključno po Jadranu, ampak se nenehno vračajo v iste prehranjevalne habitate. Nenehno se gibajo med prehranjevalnimi in reproduktivnimi habitati, ki niso naključni,“ izpostavlja Lazar in nadaljuje, da so tudi s pomočjo markiranja želv ugotovili, da se želve več let zapored vračajo nazaj v Jadransko morje.