Pojasnilo |
V preteklih tednih smo o gospodu Bukovcu že objavili dva članka, a smo ju zaradi demantija gospoda Darka Bukovca umaknili. |
Kalvarija Darka Bukovca, sicer dvolastnika v Sloveniji in na Hrvaškem, se je začela 11. oktobra 2004, ko sta ga pri prehodu slovensko-hrvaške meje aretirala hrvaška policista z utemeljitvijo, da je bila proti njemu že leta 2002 razpisana tiralica. Slednjo je razpisal preiskovalni sodnik zagrebškega županijskega sodišča Vinko Mioč , ker Bukovec 4. junija tega leta ni prišel na sodno obravnavo, četudi se je pred tem opravičil, da ga zadržujejo poslovne obveznosti. Že pred tem so mu poslali več vabil na razprave, toda nikoli na naslov stalnega prebivališča v Sloveniji.
Našega sogovornika so nato prepeljali v zapor Remetinec, kjer so mu "odvzeli vse dostojanstvo". Zaporniški zdravnik Cerovec , ki ga je ob prihodu pregledal, mu ni odobril uporabe bergel, poleg tega pa so Bukovca po lastnih navedbah priprli v celico s petimi zaporniki, iz katere se v času bivanja ni smel premakniti. "Ker se nisem smel gibati, so mi začele odmirati mišice na nogah," nam je zatrdil Bukovec in se spomnil negativne izkušnje pri fizioterapevtu, h kateremu se je napotil po enem mesecu, pri čemer ga je spremljal policist. "Namesto ustrezne terapije sem prejel deset injekcij voltarena," pravi Bukovec. Takšnih in drugačnih negativnih izkušenj je Bukovec doživel še več, tudi denimo med bivanjem v zaporniški bolnišnici, kamor ga je zaporniška nevrologinja napotila decembra. V bolnišnici, kjer je živel do februarja 2005, "sem bil poskusni zajec", zatrjuje Bukovec in navede, da ga je januarja pretepel neki duševno bolan zapornik, a se osebje zapora za to ni zmenilo.
Stavka proti dieti |
Zaradi neustreznih bivanjskih razmer in trpinčenja med bivanjem v zaporu Remetinec se je Darko Bukovec dvakrat odločil za gladovno stavko, kar je osebje zapora v njegov dosje vpisalo kot "shujševalno dieto". |
Že v času pripora je Bukovec, ki so mu v zaporu odmrle mišice na nogah, poleg tega pa je zbolel za diabetesom, poskušal hrvaške uradne organe opozoriti na svoje neupravičeno priprtje in trpinčenje v zaporu Remetinec. Tako je 13. 1. 2005 pisal hrvaški pravosodni ministrici Vesni Škare Ožbolt , a brez uspeha. Deset dni za tem je za posredovanje zaprosil hrvaški Helsinški odbor, ki pa je na njegovo prošnjo odgovoril: "O vaši zadevi smo obvestili pravosodno ministrstvo in upravo zapora." Njegovi pozivi niso naleteli na odmev, zato se je Bukovec odločil za tožbo proti pravosodnemu ministrstvu hrvaške države, od katerega terja tudi izplačilo 7.210.000 hrvaških kun odškodnine.
Obtožujem!
Darko Bukovec nam je še sporočil, da želi dokazati kazensko odgovornost šestih oseb, ki so omenjene spodaj:
Marjan Ristič , nekdanji vodja konzularnega oddelka slovenskega veleposlaništva na Hrvaškem, ki naj bi Bukovca v Remetincu obiskal šele po poldrugem mesecu bivanja.
Vesna Škare Ožbolt , nekdanja hrvaška pravosodna ministrica, ki naj bi bila o njegovi kalvariji pisno obveščena, pa se ni odzvala.
Vinko Mioč , preiskovalni sodnik zagrebškega županijskega sodišča, ker je izdal nezakonito tiralico.
Ivan Damjanović , bivši upravnik zapora Remetinec, ki naj bi bil kriv, da je Bukovec živel v tretjem nadstropju zapora v sobi brez izhoda.
Doktor Cerovec , ki naj bi preizkušal, "koliko fizičnega in psihičnega trpinčenja zdrži Slovenec".
Esta Sušić , upravnica zaporniške bolnišnice, ki naj bi "premalo storila za Bukovčevo zdravje".