Evropski parlament je s 534 glasovi za, 53 proti in 25 vzdržanimi glasovi podprl članstvo Hrvaške v schengenskem območju.

To pa prinaša tudi številne spremembe za Slovenijo. O odpravi mejnega nadzora mora sicer odločiti še svet EU, a je pričakovati, da bo kmalu sprejel končno odločitev in odpravil nadzor na mejah.

Čeprav Slovenija s Hrvaško še vedno ni rešila mejnega vprašanja, vezanega na arbitražni sporazum, pa so vsi slovenski evroposlanci predlog podprli.

Foto: Evropski parlament Schengensko območje So pa evroposlanci zahtevali, da po poročilih o zavračanju na hrvaških mejah Komisija oceni vidike upravljanja zunanjih meja in temeljnih pravic s strani Hrvaške  - vključno z obiski na kraju samem. Hrvaška je sicer za članstvo v schengenskem območju morala izpolniti 281 priporočil na osmih področjih schengenske zakonodaje.

Če bodo postopki potekali po načrtih, bo Hrvaška že januarja prihodnje leto vstopila v schengensko območje, s čimer bo odpravljen nadzor na meji s Slovenijo.

A kako se bo odzvala Slovenija – bo sledila zgledu Avstrije, ki še vedno nadzira mejo s Slovenijo, čeprav sta obe državi del schengenskega območja? Kaj se bo zgodilo z ograjami na meji in kako bodo nadzirali vstop migrantov v državo? Kaj se bo zgodilo s policisti, ki so delo opravljali na mejnih prehodih? Za pojasnila smo se obrnili na ministrstvo za notranje zadeve, odgovore pa dobili z Urada vlade za komuniciranje (UKOM). Tam zatrjujejo, da ima slovenska policija že pripravljeno strategijo dela, potem ko bo Hrvaška polnopravna članica schengenskega območja. Ta naj bi opredeljevala tudi "način izvajanja izravnalnih ukrepov na notranjih mejah z vsemi sosednjimi državami in izvajanje EU zakonodaje na notranjih mejah". Več o tem, kaj točno strategija predvideva, niso razložili, saj se z njo ni seznanila niti še vlada – to naj bi se zgodilo v prihodnjih tednih.

"Slovenska policija se že dalj časa pripravlja na morebiten vstop Republike Hrvaške v schengensko območje. To zajema priprave na strateški in taktični ravni, kar bo, kljub ukinitvi schengenske kontrole na skupni meji, omogočilo zagotavljanje varnosti v Republiki Sloveniji," pravijo na UKOM.

Ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar sicer v ponedeljek čaka interpelacija. Opozicija ji namreč očita zlorabo funkcije, zavajanje javnosti in opustitev dolžnostnih ravnanj. Zmotilo jih je odstranjevanje ograje na meji, ravnanje policije ob nedavni aferi o domnevnih spolnih zlorabah ter dopis glede podpor za predsedniške kandidature.

Bomo Hrvatom počeli, kar nam počnejo Avstrijci?

Na UKOM dodajajo, da policija vseskozi spremlja in analizira razmere ne samo na meji s Hrvaško, ampak na celotnem območju Zahodnega Balkana, ki po njihovih besedah "neposredno vpliva na razmere na naši meji".

"Vsi ukrepi policije so in bodo tudi ob morebitnem vstopu Republike Hrvaške v schengensko območje prilagojeni trenutni varnostni situaciji s ciljem zagotavljanja varnosti Republike Slovenije in preprečevanju nezakonitih migracij, vključno z vsemi možnimi ukrepi, ki jih dopuščajo schengenska pravila," pojasnjujejo.

Ne izključujejo torej avstrijskega pristopa in nadaljnjega nadzorovanja meje s Hrvaško. Schengenska pravila so namreč v nekaterih delih nekoliko dvoumna. Evropsko sodišče je denimo v sodbi odločilo, da lahko država mejo na podlagi resne grožnje nadzoruje največ šest mesecev, nadzor pa podaljša zgolj v primeru, ko se sooči z novo resno grožnjo, ki vpliva na notranjo varnost in se razlikuje od prvotno ugotovljene grožnje. Avstrija medtem mejo s Slovenijo nadzoruje že sedem let. Nazadnje so Evropsko komisijo oktobra obvestili, da bodo za obdobje od 12. novembra 2022 do 11. maja 2023 podaljšali nadzor na notranji schengenski meji s Slovenijo, kot razlog pa navedli povečanje migracijskih tokov, sekundarnih migracij ter aktivnosti organiziranih skupin tihotapcev, čeprav za to ni nobenih konkretnih dokazov.

Slovenija je odločitvi nasprotovala, a neuspešno.

Policisti nadzorniki meje bodo razporejeni v skupine za izravnalne ukrepe

Varovanje zunanje in notranje schengenske meje sicer izvaja skupaj 1725 policistov. Samo na meji s Hrvaško jih je 1411. Trenutno je 290 policistov nadzornikov državne meje. Kaj se bo torej zgodilo z njimi? "Z dnem vstopa Hrvaške v schengensko območje bodo vsi policisti nadzorniki državne meje ostali zaposleni v policiji. Razporejeni bodo v skupine za izravnalne ukrepe, večinoma v okviru policijskih postaj, na katerih so že do sedaj izvajali naloge varovanja državne meje," pojasnjujejo na UKOM.

Njihova naloga bo med drugim nadzorovanje državne meje, odkrivanje čezmejne kriminalitete, ilegalnih migrantov, tihotapcev … Za policijske uprave pa bodo izvajali tudi pridržanje oseb, ki jih je treba izročiti tujim varnostnim organom ali so bile sprejete od tujih varnostnih organov in jih je treba izročiti pristojnemu organu.

Najprej smo plačali postavitev, zdaj bomo še odstranitev ograje

"Tehnične ovire" na meji, kot jih je nazival takratni premier Miro Cerar, bodo kmalu padle. Skupno je bilo postavljenih 51 kilometrov rezilne žice in 143 kilometrov panelne ograje. Za to smo od leta 2015 do konca leta 2020 porabili skoraj 31,5 milijona evrov. Zdaj se bomo za denarnico morali prijeti še enkrat, saj tudi odstranjevanje najbrž ne bo poceni.

Od 15. julija, ko so začeli odstranjevati rezilno žico, so je odstranili že skoraj sedem kilometrov. Odstranili so tudi 622 metrov poškodovane in podrte panelne ograje. 8. novembra pa je ministrstvo za notranje zadeve objavilo še javno naročilo za odstranitev ostale panelne ograje. Celotna vsebina razpisa zaradi tehničnih težav še ni dostopna, rok za oddajo ponudbe pa je 7. 12. 2022.

nina.sprohar@styria-media.si