Ob tem se je po njegovih besedah Kučan zavedal pomena mehke moči oz. obvladovanja podsistemov, kot so mediji, pomena neformalnega vpliva v neformalnih omrežjih ter pomena ekonomskih podlag politične moči, kot je Forum 21. Kombinacija teh podpornih mehanizmov mu še vedno omogoča neformalni vpliv. Razlog je po njegovem prepričanju v temu, da se znotraj strank leve sredine ni posrečil generacijski preskok.

Kot je tudi poudaril Makarovič, se je Kučan v času svoje politične kariere naučil, "da se mu visoka stopnja razkrivanja ne izplača". Pri tem je omenil, da je bila njegova karierna napaka, ko je poskušal formalizirati neformalno omrežje Forum 21. Od tu je bilo po njegovem mnenju konec njegove priljubljenosti.

Kučana je primerjal tudi z Janezom Janšo in ocenil, da je razlika med njima to, da je prvak SDS v osnovi publicist in razkriva posamezna dejstva, tudi če mu ta škodijo, Kučan pa se izogiba razgaljanju detajlov svoje življenjske in politične poti.

V knjigi z naslovom Milan Kučan: Ko spregovori boter je Kučanova politična pot podrobno obdelana. Kaloh poudarja, da sicer ni klasična biografija, saj gre za preplet Kučanovih izjav, prek katerih nagovarja bralca on sam. Iz tekstov v knjigi je razvidno tudi Kučanovo politično razmišljanje in njegovo dojemanje politike v Sloveniji. Ob tem pa Kaloh dodaja, da je bil Kučan "vedno nekje v bližini pri aferah JBTZ, Depala vas in Patria", kar po njegovih besedah "ni naključje".