"Pri nas doma je včasih darila nosil dedek Mraz, po novem Božiček," je povedal eden od staršev, ki se sprašuje, ali dedek Mraz na račun Božička izginja. "Vpliv reklam in vsega predprazničnega dogajanja je bil tako velik, da smo se prilagodili in z darili ne čakamo več do 1. januarja."

Dedek Mraz obdaruje v noči z 31. decembra na 1. januar, kot obdarovalec se je ohranil tudi po osamosvojitvi Slovenije, otroke pa obdaruje v prvi v vrtcih in šolah, podjetjih ter mestih, kjer ga srečamo na sprevodih. Na domove poleg dedka Mraza prihajata še božiček in Miklavž, a oba, sicer redkeje, srečamo tudi na javnih prireditvah in v podjetjih. 

Na pet dedkov Mrazov en Božiček

"Še vedno je največ povpraševanja za dedka Mraza," pravi Tanja Pogačnik iz podjetja Rubi in Rudi, kjer za podjetja ali druge ustanove po naročilu pripravljajo obiske treh darovalcev. "Se pa nekateri, ki so prej imeli dedka Mraza, odločajo za božička, da bo, kot pravijo, malo drugače." Podjetja za obdarovanje otrok zaposlenih v povprečju na pet dedkov Mrazov odločijo za enega božička.

Otroke zaposlenih v novomeški Krki recimo obišče dedek Mraz. "Otroci zaposlenih v starosti od 1 do 6 leta prejmejo novoletna darila preko Društva prijateljev mladine Mojca iz Novega mesta, ki mu Krka s finančno podporo že vrsto let omogoča nakup daril," so pojasnili v njihovi službi za odnose z javnostmi. Na Mojčini novoletni obdaritvi 5000 dolenjskih otrok jih obišče dedek Mraz.

Dedek Mraz obišče tudi otroke zaposlenih v Leku. "Konec leta bomo otrokom zaposlenih tako kot že vrsto let polepšali z obiskom dedka Mraza in manjšimi darili," je pojasnila Katarina Klemenc iz Leka. "Letos smo za izvedbo kulturnega programa k sodelovanju povabili Zavod Enostavno prijatelji s praznično predstavo Pika piše dedku Mrazu. Skupno obdarimo skoraj 1.600 otrok naših zaposlenih. Darila skrbno izberemo za štiri različne starostne skupine do osmih let."

V Sparu otroke zaposlenih že vsa leta obdaruje Miklavž."V podjetju Spar Slovenija otroke zaposlenih vsako leto obdaruje Miklavž," so pojasnili pri Sparu. "Otroci se razveselijo praktičnih darilc in tako bo tudi letos." Miklavža srečamo tudi na mestnih sprevodih, pogosteje dedka Mraza in včasih tudi Božička. Slednji med drugim razveseljuje mlade potnike Slovenskih železnic, ki so v decembru pripravili praznična potovanja z vlaki in pravljičnimi junaki. 

Foto: Žurnal24 Šemljenje je ena najstarejših lastnosti človeka, o pustu pravi Bogataj. Miklavža so prepovedali v 50-ih letih

Iz naštetega je razvidno, da v Sloveniji uspešno sobivajo vsi trije obdarovalci. Znani slovenski etnolog Janez Bogataj ocenjuje, da bojazni, da bi kdo od naštetih izginil ni. "Menim, da danes nihče več ne postavlja vprašanja o izginjanju enega ali drugega, tudi tretjega obdarovalca," pravi Bogataj. "Bojim se, da bo v prihodnje prišel še četrti in peti, glede na stanje duha v Sloveniji, ko tako radi prevzemamo vse mogoče in nemogoče svetovne neumnosti, ki sooblikujejo potrošniško družbo."

Ob tem opominja, da je bil Miklavž na javni ravni prepovedan v zgodnjih 50-ih letih 20. stoletja. "Ponovno je bil uveden v javnost v Ljubljani leta 1989," razlaga Bogataj. "Kot nadomestilo za božično drevesce in sploh praznovanje božiča so že leta 1948 uvedli praznovanje novoletne jelke. Leta 1952 so izšle razglednice z likom dedka Mraza, ki ga je po naročilu oblasti narisal Maksim Gaspari. Veliki sprevodi dedka Mraza so se začeli v Ljubljani leta 1953. Vendar se je blišč teh sprevodov začel zmanjševati in skromnost teh sprevodov se začenja v poznih 70. In 80.letih 20.stoletja."

Trdo zasidrana "Siva kučma, bela brada"

Z osamosvojitvijo se je dedek Mraz obdržal, usahnilo pa je poimenovanje praznika Novoletna jelka. "Sobivanje vseh treh likov je popolnoma enakopravno in noben birokratsko politični ukrep jih ne more ukiniti," poudarja Bogataj. "Še več: zelo trdno je npr. zasidrana himna dedka Mraza 'Siva kučma, bela brada'."

Kako bo v prihodnosti je nemogoče napovedati. "Za enkrat vsi trije kar dobro živijo med nami in so navsezadnje še ena odslikava naše siceršnje dvojnosti, ki ji sledimo od politike do povsem vsakdanjih oblik," poudarja Bogataj. "Iz zgodovine pa vemo, da se je tisto, ker je bilo npr. prepovedano, vedno najbolj ohranjalo. Kot sem že rekel, se lahko zgodi, da dobimo četrtega ali četrto, tudi petega ali peto dobrega moža ali ženo."

dezurni@zurnal24.si