Foto: Saša Despot Borut Hočevar.

Janez Janša, ocena: 4

Nepričakovano živčen na začetku oddaje na TVS, napetost v ramenih je bila opazna presenetljivo dolgo. Po nepotrebnem se je pačil. Bil je zelo samozavesten pri odgovorih o trgovanju z orožjem, šibka točka pa ostajajo odgovori na očitke o prodaji Mercatorja. Nekajkrat ni mogel premagati arogance. Sogovornikom je segal v besedo tudi takrat, ko to ni bilo potrebno, zlasti Jankoviću. Ne more se izogniti nenujnemu vpeljevanju nedavne zgodovine, s čimer omejuje svoj doseg med volilci. Pri gospodarskih vprašanjih ima sicer dobro pripravljene odgovore, a mu včasih tudi spodrsne. Zniževanje pričakovanj o standardu v prihodnjem letu se zdi preudarna taktika.

Zoran Janković, ocena: 4

Tehnično gledano je bil najslabši govornik med nastopajočimi. Zlasti šibak pri oblikovanju stavkov, kar je moteče, ker govori hitro. Po nepotrebnem je nekajkrat izgubil živce, zlasti pri govorjenju o družini. Premier mora ohraniti živce v vsakem položaju. Nedržavotvoren pri zagovarjanju prenosa kapitala v tujino. Na TVS mu je opazno padala koncentracija - sprva se je zelo obvladal, kasneje se je pačil čedalje pogosteje. Po nepotrebnem je kazal antipatijo do Janše - predsednik vlade mora sodelovati z vsemi, če gre za dobro Slovenije. Bil pa je najbolj suveren pri gospodarskih vprašanjih. Samozavesten, denimo, s trditvijo, da želi v vlado zato, da nam bo bolje.

Gregor Virant, ocena: 2

Povsem je pogorel pri odgovoru o svojih zaslužkih. Ga čaka Arharjeva usoda? Sklicevanje na družino pri utemeljitvi odločitve o sprejetju nadomestila za ministrsko plačo je bilo diletantsko. Družine se ne vpeljuje v volitve. Nemara bi se obrestovalo, če bi v prihodnje pri takšnih vprašanjih poskusil z bolj radikalnim odgovorom. Recimo z obljubo, da vrne nadomestilo, če bo v vladi. Povsem je namreč spregledal pomen demonstracijskega učinka. Pri gospodarskih temah je bil preveč splošen in prepogosto besedičil. Od prve četvorke kandidatov najmanj premierski, potrdil pa je, da obvlada tehnikalije.

Borut Pahor, ocena: 3

Najboljši igralec med nastopajočimi. Pogosto jasen in celo odločen. Neredko pa njegova igra postane preveč očitna, še zlasti ko se spomnimo dogajanj v njegovi vladi. Smešen, ko pravi, da se bo treba prihodnje leto odločati brez oklevanja. Neprepričljivo je zagovarjal na primer odgovornost Kresalove. Tekmecem je nekajkrat kar sam ponudil priložnost, da mu zabijejo gol, recimo pri vprašanjih o NLB in upiranju lobijem. Zelo spretno in tudi simpatično je vpeljal tikanje in osebno naslavljanje in s tem okrepil dramatičnost svojih besed. Če ne bi imel bremena triletnega vladanja, bi mu veliko več verjeli.