Ministrstvo za notranje zadeve je v zadnje pol leta objavilo dvanajst razpisov, ki se v večini nanašajo na pomoč in svetovanjem beguncem iz Sirije, Iraka in Eritreje, ki bodo pri nas že dobili mednarodno zaščito, ter tudi spremljanje tistih prišlekov, ki jim država ne bo odobrila statusa begunca ali pa subsidiarne zaščite.

V večini evropska sredstva in projekti po načelu neprofitnosti

Od tega je bilo sedem razpisov že zaključenih in na večini so bili izbrani nevladne organizacije oziroma zavodi. Sredstva za izvedbo pa je ministrstvo večinoma zagotovilo iz skupnega evropskega sklada za azil, migracije in vključevanje in v manjši meri tudi proračuna. Izvajalci pa morajo izvajati projekte po načelu nepridobitnosti.

Učenje latinice, slovenščine in pomoč v šoli ...

Zavod Cene Štupar bo tako na primer prejel nekaj več kot 57 tisočakov za tri leta opismenjevanje oseb, učenje latinice in nudenje pomoči osebam, ki so vključene v osnovnošolsko izobraževanje. Po besedah Francija Zlatarja, ki je sicer pred dobrim tednom izpostavil, da tudi pri Slovenski filantropiji niso seznanjeni z načrtom preseljevanja države, je vključevanje otrok v šole zdaj odvisno od iznajdljivosti posameznikov in šole. Le v izjemnih primerih pa so nudili tudi "pripravljalne razrede".

Za izvajanje 300-urnih tečajev v večjih krajih po Sloveniji, ki jih država nudi vsem beguncem, ki že imajo urejen status, bodo skupno 1,2 milijona evrov prejeli Zavod Cene Štupar, Ljudska univerza Celje, Ljudska univerza Škofja Loka, Veris, Ljudska univerza Ajdovščina in CIK Trebnje.

Slovar za pomoč zdravniškemu osebju za 100 tisočakov

Za preprečevanje zagati, ki nastajajo zaradi jezikovnih preprek in pomanjkanja prevajalcev, pri zdravniški oskrbi pa ministrstvo načrtuje tudi poseben slovar. Ta bo moral biti usklajen z slovensko zdravniško stroko in prilagojen razumevanju in uporabi tudi s strani slabo izobraženih ali neizobraženih pacientov. Predvideni so prevodi v sedem jezikov.

Migrante, ki ne bodo dobili mednarodne zaščite, bo domov pospremil tudi Karitas

Na notranjem ministrstvu pa se s pomočjo javnih razpisov več kot očitno pripravljajo tudi na odstranitev vseh ljudi, ki jim ne bodo dodelili mednarodne zaščite. V državo izvora pa naj bi jih poleg policije pospremil tudi predstavnik Karitasa, ki bo zagotovil, da posameznikom niso bile kršene osnovne človekove pravice.

Tistim, ki pa se bodo za vrnitev v državo odločili prostovoljno, pa naj bi pri reintegraciji v družbo individualno pomagala na javnem razpisu izbrana Mednarodna organizacija za migracije. Na notranjem ministrstvu, ki ga vodi Vesna Györkös Žnidar so ob tem ocenili, da glede na v naslednjih dveh letih ocenjujejo, da se bo prostovoljno vrnilo med 40 do 60 tujcev. Od tega naj bi se jih 60 odstotkov vrnilo v države Jugovzhodnega Balkana (vključujoč Turčijo in Gruzijo), 30 odstotkov na območje Azije in 10 odstotkov v države z afriškega kontinenta.