Podnebne spremembe predstavljajo enega največjih izzivov sodobnega časa, ki vpliva na vse vidike družbenega življenja, gospodarstva in okolja.
Slovenija se aktivno pripravlja na te spremembe in zmanjšuje tveganja nesreč s pomočjo kohezijske politike Evropske unije. Ta politika financira projekte, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju in prilagajanju na podnebne spremembe.
Statistika in izzivi
Podnebne spremembe že puščajo svoj pečat na slovenskem podnebju. Statistični podatki kažejo na znatne spremembe v padavinah in temperaturah v obdobju 1990-2023.
Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da se emisije toplogrednih plinov iz prometa povečujejo; od leta 2005 so narasle za 55 odstotkov, promet pa predstavlja kar 47 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov v Sloveniji.
Ključni ukrepi in pobude
Za obvladovanje teh izzivov Slovenija izvaja številne ukrepe in pobude, ki so osredotočeni na trajnostno mobilnost, energetsko učinkovitost in zeleni prehod.
Trajnostna mobilnost: Razvoj železniške infrastrukture in spodbujanje uporabe javnega prevoza.
Energetska učinkovitost: Spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije in energetske sanacije stavb.
Zeleni prehod: Podpora prehodu na krožno gospodarstvo z zmanjševanjem odpadkov in učinkovitejšo rabo virov.
Nekateri konkretni projekti, ki so bili izvedeni v okviru teh pobud, vključujejo:
Projekt nadgradnje železniške proge Ljubljana - Divača, ki vključuje gradnjo dodatnih tirov in modernizacijo postajališč, kar bo povečalo zmogljivosti in izboljšalo potovalne čase.
Uvedba sistema integriranega javnega prevoza, ki omogoča enostavno prestopanje med različnimi vrstami javnega prevoza z eno vozovnico.
Program energetske sanacije 24 javnih stavb v občini Maribor.
Postavitev sončnih elektrarn na strehah javnih stavb v občini Kranj.
Projekt Drava Natura 2000, obnova in vzdrževanje naravnih habitatov ob reki Dravi za zaščito vodnih virov in biotske raznovrstnosti.
Prilagajanje na podnebne spremembe
Slovenija prilagaja svoje ukrepe specifičnim potrebam posameznih regij. Vsaka regija se sooča z različnimi podnebnimi izzivi, zato so tudi ukrepi prilagojeni njihovim specifičnim potrebam in značilnostim.
Glavni ukrepi znotraj evropskih kohezijskih projektov so poplavna varnost, ki vključuje ukrepe za zaščito pred poplavami, vključno z gradnjo nasipov in izboljšanjem odvodnjavanja; gozdne ureditve: uporaba gozdov za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida in izboljšanja biodiverzitete ter protiprašne akcije, ki vključujejo ukrepe za zmanjšanje prašnih delcev v zraku, zlasti v urbanih območjih.
Slovenija si je zastavila ambiciozne cilje, ki vključujejo:
Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 55 odstotkov do leta 2030.
Povečanje rabe obnovljivih virov energije na 30 odstotkov do leta 2030.
Zmanjšanje povprečne temperature v mestnih središčih za deset odstotkov zaradi več zelenih površin.
Kohezijska sredstva so ključna za uresničitev teh ukrepov. 40 odstotkov sredstev je tako namenjenih za trajnostno mobilnost, 30 odstotkov za energetsko učinkovitost, 20 odstotkov za vodno gospodarstvo in deset odstotkov za raziskave in inovacije.
Prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje tveganj nesreč zahtevata kolektivni napor. Slovenija je s pomočjo kohezijske politike na dobri poti, da doseže svoje cilje. Skupaj lahko ustvarimo trajnostno prihodnost za vse. Skupaj lahko dosežemo bolj zeleno in varno Slovenijo!
Se nič ne pripravlja vse gre po starem kopitu,je pa res da letos ne bo suše
O tem je treba Brankota povprašati on spremembe spremlja od 1939, ko se je rojeval nacizem..