"Odgovoriti na vprašanje, kaj bo s pokojninami tistih, ki imajo 25 ali 30 let, ne znam. Prepričan sem le, da so ideje o privatnih pokojninskih skladih, iz katerih naj bi dobili denar, ki smo ga vanj vložili, da bi z njim upravljali izkušeni finančniki, napačne. Velik del tega denarja izgine v finančnih labirintih, del na računih upravljavcev, v krizah pa kar povsem ponikne," opozarja ekonomist Jože Mencinger.
Dejstvo je, da morajo biti današnje generacije veliko bolj seznanjene s finančnimi vprašanji, "saj je tudi okolje čisto drugačno. Starši so živeli v predvidljivem okolju. Danes je več priložnosti in več nevarnosti," pove ekonomist Sašo Polanec.
"Večji hlebec je mogoče deliti tudi drugače"
Trenutno je videti, da bodo avtorske pogodbe za nekatere edini način zaposlitve, zato se Polanec sprašuje, ali ne bi bilo smiselno imeti obdavčitev, ki bi jim omogočala zbiranje sredstev za upokojitev. Mencinger opozarja, da reforma ne bi odpravila pokojninske piramidne igre, le upočasnila bi jo: "Slej ko prej namreč vse razprave o pokojninah trčijo v mnogo večje vprašanje sodobnih družb; kako najti delo za vse; mlade in stare. A če je gospodarska rast oz. blaginja neomejena, kot pravijo mnogi, ki jih istočasno skrbe "previsoke" pokojnine, s pokojninami sploh ne bi smelo biti problemov; večji hlebec je mogoče deliti tudi drugače, kot ga delimo zdaj."
Mencinger sicer pravi, da pokojnina čez 40 let nima veliko opraviti z zdajšnjimi vplačili v pokojninski sklad, odvisna je od takrat veljavnih vrednostnih sodb. Edini pokojninski sistem, ki sploh deluje, je po njegovem sistem medgeneracijske solidarnosti. "Ne verjamem, da se bo družba, kakršnakoli že bo, dolžnosti, da skrbi za starejše, odrekla; bo vpeljala evtanazijo?"
"Na dolgi rok najbolje vlagati v delnice"
Vplačevanje v pokojninski sistem je tipično slabše kot če sam varčuješ, ker pokojninski sistem ni aktuarsko pravičen; se pravi, da tisto, kar vplačaš, ni isto, kot če bi dal v banko, ker sistem nekaj pobere, pravi Polanec. Potrebno je samozavarovanje, svetuje: "Najbolje je, da gre posameznik od institucije do institucije in sprašuje. Ne bi sklenil nekega rentnega varčevanja kar s prvim."
Na dolgi rok bi bilo še vedno najbolje vlagati v delnice, ampak so določena tveganja, še meni ekonomist: "Ko si tik pred pokojem, ne smeš imeti več nobenih delnic, ker če borza pade, izgubiš vse. Zato je treba proti koncu delnice zmanjšati na minimum."
Da je špekuliranje, "kako bodo upokojenci leta 2050 ali 2060 uničili javne finance", popoln nesmisel, je prepričan Mencinger. "Kot da bi leta 1912 ugotavljali, kaj bo leta 1962; vmes sta bili dve svetovni vojni, zamenjali smo nekaj gospodarskih sistemov," pojasni.