"Čeprav potrebujem socialno pomoč, nisem prepričana, ali bom zanjo zaprosila, saj nočem, da bi morali dolg plačevati moji otroci," razlaga bralka.

Država namreč denarne socialne pomoči daje le na "posojo", saj ob smrti prejemnika zahteva poplačilo vseh socialnih prejemkov.

Obresti ne računajo

Država ima v zapuščinskem postopku status upnika. "Upravičena je do poplačila dolga, ki je jasno določljiv," razlagajo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ).

"Dolg je mogoče vrniti v denarju ali z nepremičnino, odvisno od primera in dogovora med dediči in državo," pravijo. Država obresti ne računa. MDDSZ sicer ne ve, kolikokrat so od leta 1976, odkar ta zakon velja, dejansko zahtevali vračilo, saj zapuščinske postopke vodijo sodišča.

Dolg lahko vrnejo sami

Alen Borišek s pravniškega portala Informiran.si pravi, da morajo dediči pomoč vrniti le, če želijo podedovati celotno dediščino. Država lahko dolg odpiše, a le če so socialno ogroženi tudi dediči.

Nekdanji prejemniki pomoči, ki imajo denar, lahko dolg vrnejo sami. Na MDDSZ morajo nasloviti vlogo za vračilo pomoči.

"Ministrstvo nato izračuna višino prejemkov, ki izhaja iz prejetih pomoči, torej realno vrednost v času vračila, ter pošiljatelju sporoči, kako lahko pomoč vrne," pojasnjujejo na MDDSZ. Če dolžnik dolg poravna v roku, dobi potrdilo.

Vračilu se da izogniti

Težave so nastopile z novo zakonodajo. "Na nepremičnino se lahko v zemljiški knjigi vpiše prepoved odtujitve in obremenitve, kar pomeni, da prejemnik pomoči nepremičnine ne more ne prodati ne podariti," razlaga Borišek.

Po njegovem mnenju se je vračanju najlažje izogniti, če se prepreči dedovanje, še preden se zaprosi za pomoč. To se najlažje uredi z izročilno ali darilno pogodbo. Prva mora biti v obliki notarskega zapisa, podpisati pa jo morajo vsi dediči. Tako se premoženje razdeli že v času življenja.

"Podoben učinek ima darilna pogodba," razlaga Borišek. S to lahko človek premoženje podari drugemu. Če ni sklenjena med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, zanjo notarski zapis ni potreben.

"Treba pa je opozoriti, da bi lahko država kot upnik takšna dejanja poskušala izpodbijati. Je pa seveda vprašanje, ali bi se v to spuščala in ali bi ji to tudi dejansko uspelo," pravi Borišek.

Je pa pri takšnem ravnanju še eno tveganje. "Nekdo, ki podari vse svoje premoženje, ni več lastnik in nima pravice razpolagati s svojim premoženjem. Tako tvega, da bo prepuščen na (ne)milost novih lastnikov," še pravi Borišek.