Uporabniki slovenskih cest se v zadnjih tednih srečujejo z dolgimi zastoji. Ob spremljanju prometnih poročil je vse bolj pogosto slišati o kolonah na dolenjski, primorski in predvsem štajerski avtocesti.

Dostopi v Ljubljano s štajerske strani, od koder prihaja na tisoče dnevnih migrantov, so že nekaj mesecev zelo problematični. Zaradi rekonstrukcije je zaprt avtocestni izvoz Nove Jarše, kjer je bila najhitrejša pot do središča BTC in predelov vzhodno od centra prestolnice.

Istočasno je vzpostavljena obojestranska delna zapora Šmartinske ceste med avtocestnim izvozom Šentjakob in Šmartnim, ki je številnim služila kot alternativna pot.

Težave v Zasavju

Še posebej pereča je situacija za Zasavje, iz katerega se v smeri Ljubljane in nazaj vozi ogromno ljudi. Veliko prebivalcev "rdečih revirjev" se je v prestolnico podajalo po regionalni cesti, ki je speljana ob reki Savi. A tudi na tej se, med Zagorjem in Litijo, odvija obnova ceste oziroma galerije Šklendrovec. Na cesti je tako tekom večine delovnih dni vzpostavljena popolna zapora.

Ker je obsavska regionalna cesta zaprta, se trume zasavskih jeklenih konjičkov preusmerjajo proti Trojanam in avtocesti. Toda tudi tu ne gre brez težav. Pot proti Trojanam vodi skozi občino Zagorje, kjer gradijo kolesarsko pot v čast Primožu Rogliču, obenem pa obnavljajo določene cestne odseke, križišča in mostove. Na sedem kilometrov dolgem odseku med Zagorjem in Izlakami so bila še pred nekaj tedni kar štiri gradbišča s semaforjem.

Zgostitev prometa je, tudi zaradi množice tovornih vozil, neizbežna. Potovalni čas od Trbovelj do Trojan, ki je v normalnih okoliščinah trajal okrog 20 minut, se je skoraj podvojil. Povprečen dnevni migrant iz Zasavja tako v koloni pripelje do avtoceste, nato ima nekaj minut miru do Lukovice, ko se promet praviloma spet zgosti in se dodatno povečuje vse do Ljubljane.

Na deževen delovni dan lahko pot od Trbovelj do približno 60 kilometrov oddaljene Ljubljane traja tudi do dve uri. A to vas bo pripeljalo šele na obrobje največjega slovenskega mesta. Če se odpravljate v njegovo notranjost ali na sever mestnega območja, boste porabili še nekaj časa.

Od Črnuč do centra mesta tudi več kot uro in pol

Tudi v Ljubljani je namreč precej zapor in gradbišč, ki močno upočasnjujejo promet. Tako lahko pot od Črnuč do centra traja več kot uro in pol, tudi iz bližnjega Kamnika se preko Domžal (kar je še ena alternativna pot za Zasavce) do Ljubljane lahko vozite krepko več kot eno uro.

"Za pot od Kamnika do BTC-ja sem potreboval skoraj dve uri," je na deževen ponedeljek ob prihodu v uredništvo našega medija jezno dejal sodelavec.

Ob ureditvi slovenskega gospodarskega, šolskega in upravnega sistema, ki gravitira proti prestolnici, je na mestu vprašanje, zakaj so dostopi do Ljubljane tako oteženi? In dodatno vprašanje, zakaj obnove avtocest, regionalnih cest in lokalnih cest niso bolje usklajene? Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) in Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) smo tako pobarali za nekaj informacij.

DARS: Težko je napovedati

Foto: Žurnal24 zastoj avtocesta

"DARS za planirana večja sanacijska dela skrbno načrtuje termine, v katerih naj se posamezno delo izvede. Kot je že več let znano, se na območju ljubljanskega avtocestnega območja največ del izvaja v poletnih mesecih, saj je takrat najmanj prometa. Vseh del pa se (zaradi obsega del) ne da fizično izvesti v času trajanja poletja, to so večje rekonstrukcije oziroma novogradnje. (...) Dejstvo pa je, da so prometne obremenitve na slovenskih avtocestah in hitrih cestah tako zelo visoke, da je v manj naseljenih predelih Slovenije še možno računati, da delovišča na avtocesti ne povzročajo pretiranih zastojev, v večjem delu Slovenije pa je vsaj v dnevni konici potrebno upoštevati dejstvo, da bodo v prometu prisotni zastoji," so nam odgovorili na Darsu.

"Za predvidena gradbeno investicijska in dela investicijskega vzdrževanja avtocest in hitrih cest poteka njihova izvedba po predhodno izdelanem planu. Ta je pripravljen tako, da se upošteva nujnost izvedbe del na posameznem odseku. Ko je plan izvedbe sprejet, se pristopi k javnemu razpisu za pridobitev izvajalca predvidenih del. Dogaja se, da načrtovane aktivnosti niso izvedene v terminu, ki smo ga načrtovali, ker se delo ne odda (pritožbe na razpis, zamuda pri začetku izvedbe lahko celotno gradnjo prestavi tudi za eno leto in podobno), zato je težko v začetku leta napovedati 'celoten plan predvidenih del', večji del nameravanih aktivnosti pa se kljub temu izpelje. Torej, za avtoceste in hitre ceste aktivnosti načrtuje DARS, sama izvedba pa je odvisna tudi od oddaje del," so pojasnili na Darsu.

"Upravljavci cest medsebojno sodelujemo, komuniciramo in si tudi pomagamo. Se pa zgodi, da je stanje takšno, da ni možno izbrati termina, da ne pride do motenj, oziroma se dogaja, da ni možno dela terminsko prestaviti. Pri tem ne smemo pozabiti na posamezne primere, ko stanje ceste zaradi poškodb zahteva takojšnjo sanacijo," so dodali. Zapisali so še, da so zaradi pritožbe za letošnje leto predviden začetek prenove avtocestnega odseka med Slovenskimi Konjicami in Dramljami preložili na 2024.

DRSI: Od najbolj do najmanj upravičenega

Foto: ETV gradbišče krožišče Kisovec

"Vrednotenje in razvrščanje projektov se izvede na podlagi multikriterijske analize. Značilnost te metode je, da so v ospredju analize cilji oziroma njihovo doseganje. (...) Projekti so razvrščeni od najbolj do najmanj upravičenega za izvedbo. Neodvisno od rezultatov razvrščanjav je potrebno prioritetno dokončati projekte, ki imajo že izdelano projektno dokumentacijo, odkupljena zemljišča, so v gradnji, zaključevanju oziroma se pripravlja razpis za gradnjo. Projekti so zato najprej uvrščeni v skupino glede na njihovo stanje in nato glede na dobljene rezultate razvrščanja po multikriterijski analizi," so nam glede metodologije razvrščanja projektov odgovorili na DRSI.

Pri vrednotenju projektov se uporabijo naslednji kriteriji: družbenoekonomska učinkovitost, pomen ceste (kategorija ceste), prostorski pomen, dostopnost, povprečni letni dnevni promet (PLDP), tehnična prioriteta (stanje vozišča), prometna varnost in vrednost investicije.

Znotraj te vsebine investicij se obravnava tudi kolesarske povezave. Zaradi specifike ukrepa se razvrstijo ločeno z upoštevanjem drugačnih kriterijev, ki najbolj ponazarjajo pomen kolesarskih povezav. Uporabljeni kriteriji za razvrstitev kolesarskih povezav so: število prebivalcev občin skozi katere poteka predvidena povezava, število prenočitev na leto v občinah skozi katere poteka predvidena povezava, kategorija kolesarske povezava (daljinska, glavna, regionalna, nekategorizirana), prostorski pomen, stanje projekta in vrednost investicije.

"Marsikdaj se kakšna zapora tudi časovno zamakne"

In kako se DRSI usklajuje z Darsom? "Direkcija se pri izdaji dovoljenj usklajuje z DARS-om tako, da če se le da, dela ne potekajo hkrati na dveh vzporednih cestah oz. če že, da je vpliv na promet čim manjši. V zadnjih treh letih je poleg številnih investicij v ceste, povečano število ostalih investicij, ki posegajo v cestno telo. Gre za gradnjo kolesarskih povezav, optičnega omrežja, obnove komunalne infrastrukture. Zato je usklajevanje zapor zelo zahtevno. V času, ko investitor posreduje vlogo za zaporo, je investicija praktično že v teku, tečejo pogodbeni roki, številne investicije so vezane na evropska sredstva, tako da jih je težko kar zaustaviti."

"Marsikdaj se kakšna zapora tudi časovno zamakne ali prestavi oz. se dela prilagodijo tako, da se namesto pod popolno, izvajajo pod delno zaporo. Pri dolgotrajnejših delih ni mogoče zagotavljati, da bi se na daljših relacijah npr. med Ljubljano in Zasavjem dela izvajala le na eni lokaciji. Poudariti je potrebno, da gre med Zasavjem in Ljubljano za delne zapore, ki le delno vplivajo na pretočnost prometa, občasne popolne zapore so le pri izvedbi galerije Šklendrovec za posamezna dela, ki jih ni moč izvesti pod delno zaporo," so še dodali na DRSI.

dezurni@styria-media.si