Lani poleti je po skoraj desetletju sodnega boja je Damijanu Vnuku Zavarovalnica Triglav le izplačala odškodnino, po tem ko se je poškodoval, ker ga je voznik traktorja z vzvratno vožnjo zbil z lestve, na kateri je stal. Tožbeni zahtevek so mu najprej zavrnili, češ da zavarovanje krije le škodo, ki nastane pri uporabi traktorja kot prevoznega sredstva, kar pomeni, da ga uporablja pri vožnji, ne pa tudi kot delovni stroj.

Zadeva je romala vse do Vrhovnega sodišča, ki je Sodišče EU povprašalo, ali je v evropski direktivi uporabljeni pojem "uporaba vozil" zajema tudi premik s traktorjem na dvorišču kmetije. Sodišče Evropske unije je pa je ugotovilo, da mora obvezno zavarovanje civilne odgovornosti pri uporabi vozil zajemati vse nesreče, ki so se zgodile pri uporabi vozila, skladno z njegovo običajno funkcijo. Zavarovalnice pa se ne morejo izogniti plačilu odškodnine iz osnovnega zavarovanja tudi v primerih, ko nesreča ni bila povzročena na javni infrastrukturi, ampak zasebnem zemljišču.

Kot nam je povedal Ivan Marovt, odvetnik Damjana Vnuka, je omenjena razsodbo zagotovo pomenila sodni presedan, ki je v nekaterih do takrat vprašljivih primerih razjasnil in prisilil zavarovalnice v izplačilo odškodnine.

Se nam obetajo spremembe?

Po razsodbi na Sodišču EU se je pojavilo tudi vprašanje o potrebnosti spremembe zakonodaje članic evropske unije. A večina članic – vključno s Slovenijo – po v tem primeru počakala na spremembe na ravni Evropske unije.

"Zakonodaja s področja obveznega avtomobilskega zavarovanja je usklajena z evropsko direktivo. Le ta je v okviru vprašanja, o katerem je odločalo sodišče EU, odprta. V sled navedenemu in v sled sodbi v primeru Vnuk EU preučuje vprašanje sprememb direktive. Sprememba slovenske zakonodaje bo sledila spremembam na ravni EU," so nam pojasnili na finančnem ministrstvu, ki ga vodi Mateja Vraničar Erman, in ob tem vseeno opozorili, da morajo sodbo upoštevati slovenska sodišča, v primerih ko razsojajo o odškodninah iz obveznega zavarovanja. Posledično se širi nabor tveganj, ki jih zavarovanje krije, zato morajo po pojasnilih ministrstva zavarovalnice posledično izplačati tudi več odškodnin.

Izplačilo odškodnine tudi pri premikanju balirke kot tudi pri priprtih prstih

Tudi slovenski sodniki so pri razsojanju primerov omenjeno evropsko sodbo v svojih odločitvah navajali že večkrat. Lani na primer je sodišče dosodilo, da je tudi škoda, do katere je prišlo zaradi nenadnega in nehotenega premika traktorja ob vleki balirke (kamor sodi tudi njeno odpenjanje ali pripenjanje), čeprav na površini, ki ni namenjena javnemu prometu, škoda, ki je nastala pri običajni funkciji traktorja in je krita z obveznim zavarovanjem v prometu. Zaradi poškodbe ob padcu gredi na nogo tožnice je ta upravičena do odškodnine.

Višje sodišče pa je leta 2015 razsodilo, da je hčerka upravičena do izplačila odškodnine, ker ji je mama z vrati priprla prste. "Mati tožnice jo je tega dne posadila na zadnjo klop osebnega vozila, ker je nameravala z osebnim vozilom v trgovino. Vrata na voznikovi strani je zaprla, pri čemer je tožnici priprla prste. Pri zapiranju vrat ni opazila, da je tožnica splezala iz sedeža in vtaknila roko med vrata," je navedeno v obrazložitvi sodbe, pri čemer se zdi sodišču ključno, da je bilo motorno vozilo v uporabi kot motorno vozilo (v fazi priprave za promet). Zavarovalno kritje v slovenski praksi pa obstaja tudi za škode, ki so nastale zunaj tipičnih prometnih situacij, med katere spada tudi zapiranje vrat motornega vozila.

Zavarovalnice: Mejni primeri so redki

Zavarovalnice ob omenjenih primerih sicer navajajo, da gre le za redke primere, ki bistveno ne vplivajo na obvezno zavarovanje. "Zaradi primera [Damijana Vnuka, op. a.] se število odškodnin ni povečalo, niti se zaradi tega niso povečale premije," so nam pojasnili na Zavarovalnici Triglav in jasno izpostavili, da ne pričakujemo nadaljnjih sprememb zaradi omenjenega primera. Podobno sliko zaznavajo tudi na Adriatic Slovenica (AS), kjer pravijo, da znatnega vpliva razsodbe evropskega sodišča ni. "Primere obravnavamo individualno, upoštevaje konkretne okoliščine posameznega primera in tovrstni, mejni primeri so v praksi redki," pravijo na Adriatic Slovenica, kjer izpostavljajo, da posledično to zaenkrat tudi ne bo prineslo dviga premij, o čemer se je ugibalo v medijih ob razglasitvi evropske sodbe.

barbara.erzen@zurnal24.si