Sredstva, do katerih bo lahko Mestna občina Ljubljana prišla s podpisom neposredne pogodbe z državo, torej mimo razpisa, so parlamentarni opoziciji trn v peti. To bo mogoče, če bodo poslanci sprejeli vladni predlog sprememb Zakona o glavnem mestu, ki so ga obravnavali včeraj.

DOBRIH PETNAJST MILIJON0V

Vlada je ocenila, da uresničevanje nekaterih pristojnosti organov v Ljubljani zahteva posebno ureditev financiranja. Predlog novele zakona uvaja dodaten vir financiranja v višini 0,73 odstotka dohodnine, kar bo leta 2010 mestu prineslo približno 15 milijonov evrov.˝Skladno z javnimi financami, mora imeti vsak transfer podlago v usterznem pravnem aktu,˝ pravi predsednik računskega sodišča Igor Šoltes, ki smo ga vprašali, ali tovrstna dodelitev sredstev lahko predstavlja nevarnost netransparentnega stekanja sredstev v Ljubljano.

Ljubljanski bankrot
Miran Györek iz SNS je spotaknil ob zadolževanje Ljubljane, ki naj bi jo po njegovo pripeljala do bankrota.

Franc Pukšič (SLS) meni, da ni sprejemljivo, da bodo lahko ˝s pismom o nameri dodeljena sredstva˝ ter da takšnega zakona ne bo podprl.

Jožef Jerovšek (SDS) pa je povedal, da je ta zakon dokaz, da ministrica za lokalno samoupravo Zlata Ploštajner ni imela politične moči, saj naj bi bil predlog zakona delegiran od drugod.

Zapufani in brez zastav
Pukšiča je zmotilo da na Ljubljanskem gradu ni slovenske zastave. Jerovšek pa je prepričan, da je župan Zoran Janković prestolnico ˝zapufal˝.

Da ima Ljubljana posebno vlogo ter da je zaradi dokazano večjih stroškov upravičena do sredstev po zakonu, pa je denimo menil poslanec SD Miran Potrč.

Sicer pa je bilo vprašanje, ali je zakon dober, najpogosteje zastavljeno tudi na včerajšnjem zaslišanju kandidatu za ministra Henriku Gjerkešu.