Pri večini vlagateljev center za socialno delo upošteva podatke iz dohodninske odločbe, če pa je v letu, za katerega je že izdana, prišlo so spremembe periodičnega dohodka (v konkretnem primeru je žena nekaj mesecev v letu 2018 prejemala še porodniško, zdaj pa plačo), se upošteva tekoči dohodek, to je zadnja neto plača (ali v obratnem primeru porodniška).

Vlagatelj je dal vlogo za otroški dodatek in subvencijo vrtca aprila, nato pa spet avgusta, saj je šla hčerka v vrtec. Presenetilo ga je, kako se je v drugi odločbi za več kot tisoč evrov zvišala ženina letna plača, čeprav je bila upoštevana neto plača le 16 evrov višja, 16 evrov krat 12 mesecev pa je 192 evrov.

Plačo zvišal odstotek valorizacije

Tisoč evrov razlike je ustvaril odstotek valorizacije. Ta je letni seštevek ženine plače v aprilski odločbi znižal za osem odstotkov, v septembrski pa manj kot za dva. A kaj za vraga je ta odstotek valorizacije.

"Ko je podana zakonska podlaga za upoštevanje tekočih dohodkov, se tekoči dohodki upoštevajo tako, da se pomnožijo s količnikom, ki se izračuna iz razmerja med neto povprečno plačo na zaposlenega v obdobju januar–december preteklega leta in zadnjo neto povprečno plačo na zaposlenega v mesecu izplačila tekočega dohodka. Če je po preračunu količnik večji od 1, se upošteva količnik 1," so pojasnili na ministrstvu.

Po domače povedano je odstotek odvisen od tega, koliko je plača zadnji mesec višja, kot so bile plače v preteklem letu, s to računsko operacijo pa se poskuša na isti imenovalec spraviti tekoče dohodke in dohodke iz preteklega leta.

Tisoč evrov plače zniža na 977

Povprečna letna plača lani je bila 1092,74 evra, povprečna neto plača za julij 2019 (zadnji podatek statističnega urada) pa 1.119,08 evra, kar pomeni, da je odstotek valorizacije 0,9765. Tisoč evrov mesečne neto plače, tako v odločbi ne bi pomenilo 12 tisoč evrov, ampak 11.718 evrov.

V nadaljevanju objavljamo še celotni 4.a člen Pravilnika o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev, ki govori o tem, kdaj se pri odločanju upoštevajo tekoči dohodki. 

___

4.a člen

(posebni primeri upoštevanja dohodkov)

(1) Če je oseba v preteklem letu imela več vrst periodičnih dohodkov iz 8. točke 3. člena ZUPJS (v nadaljnjem besedilu: vrsta periodičnega dohodka), iz ugotovljenega dejanskega stanja pa je razvidno, da enega ali več vrst periodičnih dohodkov ne prejema več, se kot tekoči dohodki upoštevajo periodični dohodki, ki jih še prejema.

(2) Če oseba v preteklem koledarskem letu ni imela periodičnih dohodkov, ima pa jih v tekočem koledarskem letu, se pri določitvi mesečnega dohodka upoštevajo njeni tekoči dohodki.

(3) Če je oseba, pri kateri se ugotovi sprememba prejemanja vrste periodičnega dohodka, v preteklem letu prejela še kakšen drug dohodek, se takšen drug dohodek upošteva na način iz 3. ali 4. člena tega pravilnika.

(4) Če je oseba v tekočem letu poleg ene vrste periodičnega dohodka začela prejemati še drugo vrsto periodičnega dohodka, se upoštevajo njeni tekoči periodični dohodki prera­čunani na letno raven.

(5) Če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da oseba v tekočem letu dohodka iz naslova študentskega dela zaradi spremembe statusa ne more pridobiti, se ta dohodek ne upošteva.

(6) Če je oseba v preteklem letu določeno vrsto periodičnega dohodka prejemala le del leta in ga še vedno prejema, se kot njen dohodek upošteva njen tekoči dohodek.

(7) Če se tekoči dohodek začne prejemati sredi meseca, se kot višina tekočega dohodka upošteva višina dohodka za prvi celotni mesec.

(8) Kadar je oseba prenehala prejemati določen periodični dohodek in je začela prejemati drugo vrsto periodičnega dohodka, se kot nastanek spremembe upošteva pridobitev novega statusa, ki ima za posledico začetek prejemanje druge vrste periodičnega dohodka.

janez.zalaznik@zurnal24.si