"Ali bomo lahko našli delo," je eden izmed strahov, ki so ga prosilci za azil nastanjeni v Logatcu ob našem obisku najpogosteje omenjali. Kako preživeti družino? Triindvajsetletna Mahoz z afganistanskega Herata je povedala, da s trenutno mesečno "žepnino" 18 evrov, kot pravi mama dveh mladoletnih otrok, je praktično nemogoče poskrbeti za družino in kupiti otrokom igrače, ki si jih želijo. Mlajši moški, ki prišel mimo, je doda, da je s tem zneskom težko kupiti tudi cigarete.

A na vstop na delovni trg bo tistih nekaj prišlekov, ki bodo dobili status begunca, moralo še počakati. Na ministrstvu za delo, ki ga vodi Anja Kopač Mrak, pojasnjujejo, da imajo tujci šele s statusom begunca prost dostop na trg dela in so na trgu dela izenačeni s slovenskimi državljani. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da imajo prost dostop na slovenski trg dela tudi njihovi družinski člani (partnerji, otroci).

Ministrstvo za delo: Brez znanja jezika ni prav veliko možnosti za zaposlitev

Na ministrstvu so sicer jasni, da prehod na delovni trg ne bo brez težav in bo begunce potrebno ustrezno pripraviti oziroma jim v prvi vrsti omogočiti in olajšati, da dosežejo samostojnost: "Dejstvo je, da begunci brez dobrega znanja jezika namreč nimajo veliko zaposlitvenih možnosti zato menimo, da bo potrebno tem aktivnostim posvetiti veliko pozornosti."

Na ministrstvu za delo zato skupaj z notranjim ministrstvom pripravljajo sistem integracije po vzoru Skandinavskih držav. "Poudarek zlasti na intenzivnem učenju slovenskega jezika in vključevanju v slovensko družbo, kar je predpogoj za vstop na trg dela in uspešno integracijo."

Trije svetovalci na zavodu bodo svetovali beguncem

Kot nam je pojasnila Tanja Podobnik Zec z Zavoda RS za zaposlovanje so s pripravami na zaposlovanje beguncev začeli tudi pri njih ter svoje zaposlene, ki pokrivajo omenjeno področje dela, podrobneje seznanili z zakonodajo. Poleg tega pa načrtujejo tudi usposobitev treh svetovalcev samo za delo z begunci, da bodo tudi prisotni na terenu in bodo v pomoč pri reševanju najrazličnejših odprtih vprašanj.  

Poleg že obstoječih programov pa za begunce načrtujejo še dodaten program usposabljanja na delovnem mestu oz. javna dela, kjer se upoštevajo specifične potrebe tujcev. Osebe z mednarodno zaščito naj bi bile lahko v takšne program vključene do šest mesecev. "Menimo namreč, da bi tudi slovenski delodajalci zaposlovali begunce, če bodo ti  motivirani za delo in bodo imeli ustrezno izobrazbo glede na njihove potrebe (vozniki, kovinarji, varilci, orodjarji, kuharji, IT….). Prav tako je nujno tudi obvladovanje jezika države, v kateri bivajo in delajo. Prav zato za  begunce razvijamo posebno delavnico, ki jim bo pomagala z učenjem veščin iskanja zaposlitve čim bolje spoznati trg dela v naši državi."