V iniciativi zdravnikov zahtevajo spremembe v zdravstvenem sistemu. Predlog, ki ga je pripravilo ministrstvo, je po njihovem mnenju slab."Vlada naj predlaga nov zakon in hkrati z njim tudi zakon o zdravstvenem zavarovanju, saj gre za neločljivo celoto, če želimo končno priti do sistemskih sprememb," pravi Danijel Bešič Loredan.

Kreditiranje je le prestavitev problema

Prav tako imajo v iniciativi pomisleke glede kreditiranja bolnišnic. Kot pravi Erik Brecelj, to ni rešitev, ampak gre zgolj za prestavljanje problema za leto naprej, ko bodo bolnišnice še bolj zadolžene.

Predlagajo več ukrepov, med katerimi je po Brecljevih besedah marsikateri v razvitih evropskih državah samoumeven, politika pa bi ga lahko sprejela tudi brez večjih posegov v zakonodajo.

Ločena javna in zasebna dejavnost

Med drugim bi zaostrili odgovornost tako direktorjev bolnišnic, kot članov njihovih svetov, pa tudi vodij klinik in oddelkov. Zavzemajo se, da bi direktorjem prepovedali sklepanje podjemnih pogodb s svojimi zdravniki in drugimi zaposlenimi ter poslovanje uredili tako, da to ne bi bilo potrebno.

Prav tako je njihova zahteva, da se zdravnikom, zaposlenim v javnih bolnišnicah, prepove izvajati samoplačniško zdravstveno dejavnost pri drugem delodajalcu. "Če pa je to potrebno, lahko samoplačniške storitve opravljajo v bolnišnici, v kateri so zaposleni," pravijo. Za zdravnike, zaposlene v javnem zdravstvenem sistemu, pa bi morala veljati tudi prepoved, da ne bi mogli biti nosilci samostojne dejavnosti ali lastniki podjetja.

Nadzor nad naročili

Zahtevajo tudi uvedbo nadzora nad javnimi naročili in nabavami zdravil ter medicinskih pripomočkov in opreme. Prav tako je, opozarjajo, potreben nadzor na donacijami, sponzoriranjem in nagradami dobaviteljev ter prepoved poslovanja z naročilnicami tudi za blago in storitve najmanjše vrednosti.

Ne le zaradi pomanjkanja sredstev, ampak tudi zaradi zagotavljanja kakovosti storitev in varnosti pacientov bi morali začeti z združevanjem bolnišnic in delitvijo dela med njimi.