Čez predvidoma 14 dni naj bi padla politična odločitev, ali bo država v sklopu politike reševanja gradbenega sektorja posegla tudi na trg stanovanj. Preostalih sedem ukrepov naj bi zeleno luč dobilo danes (objavljamo jih v tabeli).

Po za zdaj znanih obrisih naj bi država v sklopu stanovanjskega sklada oblikovala posebno družbo. Ta bi od bank in gradbincev nova stanovanja odkupovala po ceni od tisoč do 1.500 evrov za kvadratni meter (izjemoma po 1.800 evrov). Po nekaterih ocenah je trenutno neprodanih okoli 14 tisoč stanovanj.

Ta novi sklad stanovanj ne bi odkupil in plačal (vsaj ne v celoti), ampak bi podjetja (ali banke) v zameno za stanovanja v tem skladu dobila lastniške deleže. Država bi imela v njem le manjšinski delež. Ministrica Darja Radić včeraj po seji vlade podrobnosti morebitnih rešitev ni želela komentirati, je pa potrdila, da naj bi v skladu sodelovali zasebni vlagatelji in da naj bi šlo za javno-zasebno partnerstvo. Na vprašanje, koliko stanovanj bi se lahko znašlo v skladu in koliko denarja bo država potrebovala za ta ukrep, pa je odgovorila: "Tako podrobno tega nismo obravnavali."

Stanovanja za najem
Številk nam niso znali (ali hoteli) razkriti niti viri. So nam pa pojasnili, da stanovanja ne bi bila namenjena prodaji, ampak najemu. "Tako naj bi se prvenstveno reševal problem mladih družin, ki zdaj težko dobijo stanovanja," so pojasnili in pritrdili, da je rešitev novega sklada zamišljena tako, da seveda rešujejo tudi državne banke, ki so nasedle gradbene projekte in s tem odprte terjatve poplačevale z zasegi stanovanj. Na tak način pa bi jih spravile v pogon in izboljšale svoje finančno zdravje.

Poleg tega naj bi bil koncept takšen, da naj Slovenija ne bi imela težav z Evropsko komisijo, še  trdi vir.