Ahmad Šami, begunec iz Sirije, ki naj bi bil predan Hrvaški, je trenutno v zelo slabem psihološkem stanju, je povedal aktivis Miha Blažič. Posvetovanja s pravniki o možni rešitvi, po kateri bi Šami lahko ostal v Sloveniji, se nadaljujejo, kot pravi Blčažič pa upajo,  da ne bo notranje ministrstvo deportacije izpeljalo še pred tem.

 "Šami je iz trenutka, ko ga je sprejel državni vrh, nenadoma padel v položaj, ko se ga obravnava kot kriminalca. Zato je v precej slabem stanju in nas zanj skrbi," je dejal.

Kot pravi Blažič, se pravniki ne strinjajo s stališčem ministrstva za notranje zadeve, da Slovenija po pravnomočnosti dublinskega postopka ne more več uporabiti diskrecijske klavzule iz dublinske uredbe. "Menimo, da ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar tu neposredno zavaja," je dodal. 

Nova prošnja za azil?

Obstaja tudi možnost, da bi Šami podal novo prošnjo za azil, kar so razumeli tudi iz izjav generalne sekretarke vlade Lilijane Kozlovič po četrtkovi seji vlade. "Gotovo so v zadnjih dveh letih, ki bi jih ministrstvo moralo preučiti, nastale nove okoliščine, ki bi pripeljale do drugačnega izteka postopka," je prepričan Blažič.

Tudi sicer ocenjuje, da namera, da se najde ugodna rešitev, obstaja tudi v vladnih vrstah. "Vlada morda res ni našla konsenza o uporabi 51. člena zakona o tujcih, verjamem pa, da obstaja stališče, da deportacija ni primerna," je dejal in poudaril, da primer spremlja veliko političnega kupčkanja. "Upamo, da se bo razkazovanje moči med državnimi organi končalo," je dodal.

Predvsem pa Blažič upa, da jim bo prisluhnilo ministrstvo za notranje zadeve. Skrbi jih namreč, da bi to želelo "rešiti problem" še preden bodo uspeli podati novo vlogo ali obnoviti postopek, in sicer na način, da bi Šamija kak dan "ob 5. uri zjutraj potiho odpeljali iz države". "Upamo, da si česa takega ne bodo privoščili in bodo postopek vodili humano. Je pa to odvisno od integritete ministrice za notranje zadeve," je dejal.

Na vprašanje, ali se bo Šami odzval na poziv, če ga bodo želeli odpeljati iz države, je Blažič dejal, da na to verjetno še Šami težko odgovori. Da pa je doslej vedno sodeloval v postopkih in poudarjal, da ni kriminalec in se ne skriva pred policijo. "Verjamem, da nima slabih namenov," je dodal.

Oglasila se je ministrica

Prvič se je glede Šamija oglasila ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar. Dejala je, da je slovenski politični prostor verjetno izgubil kompas, saj politični vrh, med njimi nekateri poslanci in ministri, pozivajo k nespoštovanju avtoritete sodišč in javno problematizirajo zakonito delo organov ministrstva za notranje zadeve, kar so potrdila vsa sodišča.

Györkös Žnidarjeva je v izjavi medijem v DZ dejala, da sicer razume, da "se približujejo volitve in da je zaradi tega veliko nervoze, a to ne pomeni, da Slovenija ni dolžna na svojem teritoriju izvajati oblasti". Prepričana je, da bi najvišji predstavniki države to morali vedeti, saj se nihče nima pravice postaviti nad avtoriteto neodvisnih in nepristranskih sodišč.

Žrtev političnih zlorab

Ministrica se pridružuje ocenam, da je sirski državljan Ahmad Šami predmet političnih zlorab "tistih, ki so dajali lažne obljube v času, ko so postopki pred sodnimi inštancami še potekali, kljub temu, da so vedeli ali pa bi morali vedeti, da se zanj zadeve pred sodišči ne bodo pozitivno iztekle".

Izročitev Hrvaški Begunec se je pred deportacijo zatekel v državni zbor

Odziv Levice; "Po naših informacijah bo Ahmad Šamij izkoristil pravne možnosti, h katerim ga je včeraj na novinarski konferenci napotila generalna sekretarka vlade. Pričakujemo, da Cerar ne bo prelomil obljube, da Ahmad ostaja del naše skupnosti in da ne bo postal žrtev merjenja mišic v vladi. V resnici je stvar banalna: njegova usoda in usoda njegove družine je na kocki, ker hoče ministrica za notranje zadeve premierju za vsako ceno dokazati svoj prav.
Konsenz pravnih strokovnjakov na čelu z dr. Matevžem Krivicem je, da vsaka država diskrecijsko klavzulo Dublinske uredbe lahko uvaljavlja kadarkoli, tudi po zaključku sodnih postopkov. Kljub temu ministrica zatrjuje, da so postopki končani in deportacija edina možnost. Ministrica očitno ne izbira sredstev. Namerno zavajanje ministrice je še dodaten dokaz, da bi bila njena interpelacija upravičena."

Le kritike in razdiralnost

Opozorila je, da Šamiju ni pritrdilo niti upravno sodišče niti vrhovno niti ustavno niti evropsko sodišče v Luksemburgu. "Takšno navidezno humanitarnost je izjemno težko implementirati," je dejala.

Prav tako kot nesprejemljive ocenjuje pritiske na upravne organe. "Slišali smo predloge, da naj bi se postopki vodili na cesti. Vse to je neprimerno, nevzdržno, nesprejemljivo, ker država ne pripada političnim strankam," je dodala.

Poudarila je, da je ministrstvo za notranje zadeve velikokrat na različnih nivojih, tako v DZ kot tudi na odborih, pozivalo k pogovoru oz. oblikovanju celovite strategije države na področju migracij in azila. "Nismo dobili ničesar drugega razen kritik in razdiralnosti. Zato ocenjujem, da je to še vedno velik problem," je dejala.

Kaj bo s Šamijem?

Na vprašanje, ali so te kritike usmerjene tudi na predsednika vlade Mira Cerarja, je odgovorila, da je premier iskal rešitev po 51. členu, ki je zakonita. A konsenza na vladi glede te rešitve ni prišlo, zato je bila ta točka na koncu umaknjena.

Deportacija? Sirskemu beguncu spet grozi izročitev

Izročitev begunca Cerar: Gre za poseben primer

Glede vprašanja, ali ima Šami še kakšno pravno možnost, da bi ostal v Sloveniji, pa je dejala, da je dublinski postopek končan s pravnomočno odločitvijo vrhovnega sodišča. Predaja oz. deportacija je posledica pravnomočne odločitve vrhovnega sodišča.

Ministrica je povedala, da je diskrecijska klavzula po dublinski uredbi pravica države, ne pa prosilca. To bi bilo v nasprotju z dublinsko uredbo, katere namen je preprečiti, da si prosilci lahko samo izberejo državo, v kateri želijo zaprositi za mednarodno zaščito.

Po končanem postopku uporaba diskrecijske pravice ni več možna 

Strokovno stališče ministrstva za notranje zadeve pa je, da je uporaba diskrecijske pravice možna le do pravnomočnega končanja postopka. "Vsekakor pa ta klavzula ne more biti uporabljena na način, da bi postala pravilo in ne samo izjema," je povedala.

Ob tem je opozorila, da v času trajanja postopka odločevalci niso zaznali nobenih elementov, ki bi upravičevali uporabo diskrecijske klavzule.

"Interpelacije se ne bojim"

Györkös Žnidarjeva se je odzvala tudi na napoved Levice, da bo proti njej vložila interpelacijo, če se bo nadaljevala deportacija Šamija. "Z interpelacijo nimam popolnoma nobenega problema. Je pa izjemno težko biti politik v državi, v kateri vidni predstavniki države pozivajo k nespoštovanju avtoritet sodišč," je dejala.

Kot pravi, je do tega trenutka realizirala vse, kar so si na ministrstvu zadali v tem mandatu. Zato je ministrstvo za notranje zadeve po njenih besedah zgodba o velikem uspehu.

"Zanimivo pa je, da se predlogi za interpelacijo niso pojavljali v ključnem trenutku, ko je bila država v najtežjih časih, ko sem odločno zavrnila predlog evropskega komisarja, da bi se Slovenija spremenila v migrantski filter za Evropo, ko sem mu povedala, da se bomo temu uprli z vsemi sredstvi," je še povedala.