Dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, opozarja prav na kompleksnost Semenarne Ljubljana in njen pomen za slovensko kmetijstvo. "Semenarna Ljubljana je širše poznana na kot klasično trgovsko podjetje, ki se ukvarja s prodajo pripomočkov za vrtnarjenje in kmetijstvo, a kar je malo znano splošni javnosti, je, da je to podjetje, ki opravlja naloge žlahtnjenja in semenarske proizvodnje," poudari.

Njihove naloge so torej zelo pomembne, saj se med drugim ukvarjajo tudi s selekcijo rastlin, poljščin, trav ... "Zagotovo v teh dejavnostih lahko identificiramo širši interes za ohranjanje in razvoj teh dejavnosti, saj so pomembne za narodno dobro. V veliki večini držav te dejavnosti potekajo v sklopu kmetijskih inštitutov, znanstvenih organizacij in univerz," razloži Kuhar.

Foto: Profimedia košara zelenjava Večina sort je avtohtonih za Slovenijo

Da s Selekcijsko-poskusnim centrom na Ptuju redno sodelujejo in cenijo njihovo znanje, potrdijo tudi na Kmetijskem inštitutu. Tam sicer deluje oddelek za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje, kjer sicer tudi sami izvajajo raziskave na področju genetike, žlahtnjenja, fiziologije in tehnologije pridelovanja poljščin, krmnih rastlin in vrtnin kot tudi strokovno delo na področju preskušanja in rajonizacije novih sort kmetijskih rastlin, vrtnarskega središča ter koordinacije dela petih vrtnarskih postaj v Sloveniji.

"Kljub vsemu bi si kot strokovnjak na tem področju želel, da se do morebitne prodaje izrečejo tudi odgovorni, torej tisti, ki upravljajo s tem premoženjem. Tu gre namreč za večletno delo strokovnjakov, ki so se ukvarjali z aktivno selekcijo, genskim materialom idr. To selekcijo na Ptuju izvajajo že desetletja, zato vrednost njihovega dela težko ovrednotimo – ni pa pametno, da se prodaja kar tako, brez kritične presoje. Večina sort, ki jih gojijo, je slovenskih avtohtonih, zato je v nacionalno dobro, da te v slovenski lasti tudi ostanejo," zaključi Kuhar.

V Semenarni Ljubljana pravijo, da bodo javnost s podrobnostmi glede dogovorov seznanili takrat, ko bo znano, ali so dobili novega lastnika.

Domnevni nov lastnik je srbska družba Agromarket

Deželna banka Slovenije je kot edina družbenica Semenarne Ljubljana že v lanskem letu pristopila k iskanju strateškega lastnika z namenom, da se družbi zagotovi dolgoročno stabilnost, rast in dobičkonosnost. Prodajni postopek Semenarne Ljubljana še ni zaključen, a kaže, da bo podjetje kmalu dobilo novega lastnika, in sicer srbsko družbo Agromarket, kot poroča časnik Delo. 
S tem bo po prevzemu družba srbskega poslovneža Dušana Mojsilovića postala eden največjih pridelovalcev in prodajalcev semen v regiji. 

Po za zdaj še neuradnih podatkih naj bi Mojsilović za Semenarno odštel okoli 5,5 milijona evrov. Kupnina za lastniški delež, ki jo bo prejela Deželna banka Slovenije (DBS), naj bi znašala okoli dva milijona evrov.

Prodaja bi lahko negativno vplivala na slovensko semenarstvo in rastlinsko pridelavo

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pravijo, da niso niti pristojni niti vključeni v konkretni primer prodaje podjetja, poleg tega niso seznanjeni, kaj sploh je predmet kupoprodajne pogodbe. "V kolikor je predmet kupoprodajen pogodbe tudi del, ki se nanaša na aktivnosti, vezane na obstoj in ohranitev avtohtonih sort semen oz. genskih virov, pa kot resor, pristojen za področje kmetijstva, izražamo interes, ki odraža politiko ministrstva na tem področju. Podjetje oz. dejavnost podjetja, ki je tesno povezana s slovenskim kmetijstvom, je za Slovenijo izjemnega pomena," pravijo. Kako konkretno se ta interes kaže, ni znano.

Obljubljajo, da si bodo prizadevali, da ima Slovenija pod nadzorom lastne genske vire, sorte, torej, da ostajajo slovenske sorte semen v slovenski lasti, a dodajajo, da "ne glede na to, kdo je lastnik podjetja, je zelo pomembno, ali bo novi lastnik še naprej zainteresiran za vzdrževanje teh sort. Brez izpolnjevanja tega pogoja bi prodaja lahko negativno vplivala na slovensko semenarstvo in rastlinsko pridelavo v širšem smislu," pravijo. 

Zavedajo se pomena dela SPC Ptuj za Slovenijo, zato "pozivamo k naporu, da lastništvo genskih virov in sort ostane pod nadzorom države", saj da je to "nujno za zagotovitev stabilnega ter nasploh prihodnost in obstoj avtohtonega slovenskega kmetijstva z lastno pridelavo zadostne količine hrane". Vprašanje pa je, če bodo njihova prizadevanja še pravočasna.

"Primorani smo bili sprejeti odločitve, ki jih kot zdravo podjetje ne bi"

Semenarna Ljubljana je sicer v letu 2019 vstopila v prvo leto poslovnega (in finančnega) prestrukturiranja po pridobitvi državne pomoči. "Program prestrukturiranja predvideva, da bomo podjetje prestrukturirali do leta 2026. Pri tolmačenju finančnih izkazov je treba zato dosledno upoštevati poslovne dogodke, ki so neposredna posledica zavez, izhajajočih iz pogodbe o poslovnem prestrukturiranja ter dejstvo, da imamo kot podjetje, ki je prejelo državno pomoč, pri poslovanju določene omejitve," pravijo v Semenarni Ljubljana. Prav tako so bili, kot trdijo, zaradi zmanjševanja izjemno visokega dolga primorani sprejeti odločitve, "ki jih kot zdravo podjetje ne bi sprejeli". 

Foto: Profimedia kredit Vseeno pa so kljub eni najslabših sezon v zadnjih letih, ki ji je botrovalo panogi izjemno nenaklonjeno vreme, v treh ključnih mesecih najvišje prodajne sezone uspešno povišali prihodke iz rednega poslovanja. "Največji napredek smo dosegli na področju maloprodaje in izvoza, kjer smo izvedli tudi največ procesnih ukrepov. V odstotkih smo najvišjo rast dosegli na spletni trgovini, a so za zdaj to številke, ki v celotni masi prihodkov pomenijo šele začetek novega prodajnega kanala. Na ravni celotnega podjetja smo sicer v preteklem letu izvedli več kot 200 zabeleženih procesnih ukrepov za zagotovitev revitalizacije našega 114 let starega podjetja. Med drugim smo po večletnem obdobju odprli popolnoma novo maloprodajno enoto Kalia, ter še eno enoto, ki je prej delovala kot franšiza, prevzeli pod svoje okrilje," pojasnjujejo v podjetju.

Kaj opustiti in kaj razširiti

Postavili naj bi si jasne cilje in zaveze, odločajo se o pospeševanju rasti, ohranitvi ali v nekaterih primerih o opustitvi delov prodajnega asortimaja. "Ta strategija se izkazuje za uspešno, saj povečujemo donosnost in obseg poslovanja svojih temeljnih blagovnih skupin. Na področju trženjsko-komunikacijskih dejavnosti želimo svojo dejavnost približati tudi mlajšim kupcem in urbanemu prebivalstvu, zato smo se lotili tudi digitalizacije poslovanja in vzpostavili svojo prisotnost v vseh vidnejših družabnih medijih," dodajajo. Lani so poleg tega uvedli ukrepe, ki naj bi zagotavljali boljšo kakovost končnih produktov, lažje načrtovanje, večjo zanesljivost, ter zgodnejše dobave blaga na police prodajnih partnerjev. "Verjamemo, da smo v podjetju na dobri poti, da v prihodnjih letih dokažemo, da se tudi tako zadolženo podjetje, kot je Semenarna Ljubljana, ki deluje v industriji močne konkurence globalnih igralcev in posledično nizkih marž, s trdno voljo in pridnim delom lahko ohrani, prestrukturira in raste," trdijo.  

Ostali so brez osrednjega skladišča

Kot tri največje izzive v tekočem letu izpostavijo višje stroške dela zaradi spremembe zakonodaje, stroške in operativni vidik logistike (zaradi razdolževanja so namreč prodali osrednje skladišče v Ljubljani) ter dosledno odplačevanje svojih finančnih obveznosti. "Te so, skladno z amortizacijskim načrtom, letos višje, prav tako moramo konec leta začeti z odplačevanjem posojila, pridobljenega v obliki državne pomoči. V poslovodstvu Semenarne smo sprejeli odločitev, da moramo narediti vse, da poskušamo te izzive premagati predvsem s povečevanjem prihodkov. Ne želimo si namreč sprejemati ukrepov, ki bi na krajši rok zmanjševala težavo zgoraj naštetih objektivnih dejavnikov, dolgoročno pa pomenila izgubo razvojnega potenciala in deloma stagnacijo poslovanja," še pojasnijo v Semenarni Ljubljana. 

Slovenija "Agrokor podcenjuje slovenske potrošnike" Slovenija Švicarji v slovensko podjetje vložili deset milijonov evrov