Foto: Jaka Dimc Barbara Eržen No, posredi je bil še plagiat magistrske naloge, prekoračitev pooblastil, izplačevanje visokih honorarjev poleg redne plače … Pa vendarle, na političnem parketu smo pred slabima dvema tednoma dosegli enega izmed pomembnejših mejnikov na področju enakopravnosti. Politični del izvršilne veje oblasti, vlada, ni več izključno moški peskovnik. Na 16 ministrskih položajih je od 13. maja osem žensk, torej polovica vlade – če ne štejemo predsednika vlade – je žensk.

Morda ni videti kot velik dosežek, a doslej so bili med ministri večinoma le moški. V prvi vladi, ki jo je vodil Lojze Peterle, je bila ženska le ena, Katja Boh, ki je predsedovala komiteju za zdravstveno in socialno varstvo. Med 22 ministri naslednje vlade sta bili ženski dve, v naslednji vladi Janeza Drnovška nato tri, med 1997 in 2000 pa celo nobene. Tudi ko je vlado vodila prva predsednica vlade v Sloveniji Alenka Bratušek sta v 13-članski vladi sedeli le dve ministrici.

Nikakor ne gre trditi, da bodo boljše ministrice, ker so ženske, a doslej prav veliko možnosti, da bi se izkazale niti niso niti dobile. Posebne evforije tudi ne gre zganjati, saj politika še vedno spada v polje moške domene in čeprav se število žensk povečuje, pritiski ostajajo. Od takšnih neposrednih, ko moški kolegi zahtevajo odstop mestne svetnice, le ker je ženska, pa do takšnih, ko je bolj pomembno, kakšne vrste leopardji vzorec je na tvoji obleki, kot to kaj govoriš. Razlika v plačilu med spoloma v Evropi še vedno ostajajo: Slovenija je sicer država z najmanjšo vrzeljo, po podatkih Eurostata iz leta 2012 so imeli moški za 2,5 odstotka višjo plačo kot ženske. Tudi vsaka tretja delniška družba in peta družba z omejeno odgovornostjo bi pristali na slabšega vodjo, če bi boljša kandidatka - ženska - najverjetneje imela še enega otroka. Prostora za napredek je še ogromno, a tudi ni vse črno in tudi pozitivne stvari se dogajajo.

barbara.erzen@zurnal24.si