Janša je napovedal, da bo zaupnico vladi morda vezal na sprejem fiskalnega pravila. Odločitev naj bi padla na večernem sestanku predsednikov parlamentarnih strank. Za vpis fiskalnega pravila v ustavo je potrebna dvotretjinska večina, zato zaupnica najverjetneje ne bi bila izglasovana, kar pomeni, da bi vlada padla.

Lahko si takoj premisli

Predsednik vlade lahko vprašanje zaupnice veže na sprejem zakona ali druge odločitve in to lahko stori tudi na seji državnega zbora tik pred glasovanjem. Če zakon ni sprejet in vladi ni izglasovana zaupnica, lahko Janša takoj zahteva ponovno glasovanje o zaupnici, ki pa ni (več) povezano s sprejemom zakona. Tako bi z najmanj 46 glasovi podpore  (p)ostal predsednik vlade. Če se za to ne bi odločil, sledi iskanje novega predsednika vlade. V sedmih dneh ga lahko predlaga predsednik republike, poslanska skupina ali najmanj deset poslancev. Teoretično bi lahko tudi v tem koraku koalicijski poslanci za predsednika vlade ponovno izvolili Janšo, saj je za potrditev potrebna večina, ki jo koalicija ima, možno pa je tudi sestaviti novo koalicijo.

Trije krogi do predčasnih volitev

Če v prvem krogu nihče ni izvoljen za predsednika vlade, so še trije dnevi za vložitev novih kandidatur (ali ponovne vložitve kandidatur neizvoljenih kandidatov). Če tudi v drugem krogu ni izvoljen noben kandidat lahko z navadno večino prisotnih poslanci izglasujejo še tretji krog volitev, v katerem za izvolitev predsednika vlade zadošča navadna večina prisotnih poslancev (v prejšnjih dveh krogih je zahtevanih 46 glasov). Če ni tretjega kroga ali v tudi v tretjem krogu ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. To bi bile že druge zaporedne predčasne volitve in hkrati šele druge predčasne volitve v zgodovini Slovenije.