Policija se srečuje z gotovino, ki pride v njihovo krajšo začasno last, na več načinov. Najpogostejši način so prekrški in kazniva dejanja.

Pri prvih se zasežena gotovina, ki je predmet prekrška, s prekrškovnim spisom pošlje sodišču za prekrške. O odvzemu gotovine odloči sodišče, pred katerim je tekel postopek, v izreku sodbe. Pri drugih (kaznivih dejanjih) pa policija obvešča pristojno tožilstvo, slednje pa odloča o dokazih, ki so jih pridobili policisti in kriminalisti, med njimi tudi o zaseženi gotovini, ki je priloga kazenski ovadbi.

Gotovina se v predkazenskem ali kazenskem postopku začasno zavaruje do dokončne odločitve sodišča o krivdi storilca in odvzemu premoženjske koristi. V času začasnega zavarovanja se hrani v skladu z določbami Uredbe o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami, ki je izdana na podlagi 506.a člena Zakona o kazenskem postopku, pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu.

Denar nazaj upravičencu ali pa v proračun

Sodnik odredi, da se zasežena ali odvzeta denarna sredstva v domači (evro) ali tuji valuti (ameriški dolar, švicarski frank ali angleški funt) nakažejo na podračun Republike Slovenije za sodne depozite pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila (UJP), katerega imetnik je sodišče, ki je odredbo izdalo.

"Kadar mora stranka na podlagi odredbe sodišča položiti določena sredstva na tovrsten podračun, sredstva tam ostanejo do kasnejše odredbe sodnika, s katero se odloči, kaj se z njimi zgodi, odvisno od vrste posameznega sodnega postopka in vsebine odločitve v tej zadevi. Pri tem gre praviloma za vrnitev sredstev stranki ali pa za prenakazilo na drug podračun – na primer v primeru javnofinančnih prihodkov na drug podračun pri UJP, s katerega se nato dnevno praznijo v državni proračun," so pojasnili na vrhovnem sodišču.

Pri ostalih valutah pa sodnik odredi, da se zasežena ali odvzeta denarna sredstva nakažejo na posebni namenski transakcijski račun Republike Slovenije za sodne depozite pri Banki Slovenije, katerega imetnik je ministrstvo, pristojno za finance. Kaj se zgodi s tem denarjem, smo povprašali na ministrstvo za finance, ki nam je podalo naslednji odgovor: "V skladu z Uredbo o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami sredstva ostanejo na posebnem namenskem transakcijskem računu (PNTR), dokler pristojno sodišče (po končanih sodnih postopkih, pritožbah...) ne izda končne odredbe, bodisi za vračilo upravičencu ali za prenos sredstev v proračun. Sredstva (nad protivrednostjo USD 200.000,00) se obrestujejo, sredstva iz naslova obresti so last Republike Slovenije. Tudi pri sredstvih na posebnem namenskem transakcijskem računu po Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora so postopki podobni, le da se natečene obresti pripisujejo na sam PNTR.“

Najditelj lahko postane lastnik

Tretji, sicer ne tako pogost, način, ko ima policija opravka z gotovino, pa je najdena gotovina. Področje najdenih predmetov ureja Stvarno pravni zakonik in Pravilnik o postopku z najdenimi stvarmi, po katerih najditelj pridobi lastninsko pravico nad stvarjo po preteku enega leta od prijave najdbe, kar velja tudi za denar oziroma gotovino. V primeru najdbe denarja ga mora policija položiti na poseben račun državnega proračuna.