Slovenska stran je pri zagovoru pred Stalnim arbitražnim sodiščem zagovarjala svoje argumente pri določitvi meje v štirih sklopih. Najbolj buri duhove določitev morske meje v Piranskem zalivu, območje meje na reki Muri (vključno s krajem Brezovec oziroma Mirišče), območje Istre (naselja desno od Dragonje) in osrednje območje (Trdinov vrh, Sekuliči, Snežnik ...).

Slovenija in Hrvaška sta se sicer strinjali v 90 odstotkih kopenske meje.

Pas na levem bregu Dragonje Hrvaški. Od izliva Dragonje v morje do hribovja, kjer se začenja katastrska občina Kaštel, se levo od reke razteza 200 metrov širok pas s tremi zaselki - Škodelin, Bužini in Mlini-Škrilje. Gospodinjstva in med njimi tudi hiša Joška Jorasa pa so povezana s slovensko infrastrukturo, prebivalci pa so nosilci pravic in obveznosti zavarovanj v Sloveniji. Ker je tribunal odločil, da je meja na Dragonji, so pripadli Hrvaški.

Piranski zaliv. Približno 80 odstotkov zaliva je pripadlo Sloveniji, ki je sicer zahtevala celega, med tem ko je Hrvaška želela polovico. Za Slovenijo je ob tem ključen dostop do odprtega morja. Arbitražno sodišče se je tako odločilo za poseben koridor, kjer imajo vse države pravico do nemotene plovbe, preleta in polaganja cevi ali kablov, to je po besedah sodišča zato, da lahko mednarodne ladje prosto dostopajo do slovenskih pristanišč.

Meja ob Muri ni na reki, a Mirišče je pripadlo Sloveniji. Sodišče je mejo v Prekmurju določilo po katastru in ne po reki Muri kot je želela Slovenija, zato bo upravljanje z nekaterimi nasipi in meandri oteženo! Arbitri so namreč sledili zgodovinskim dejstvom, da je meja med Slovenijo in Hrvaško tudi v času Jugoslavije in še pred tem potekala tako.

Med tem pa je naselje Brezovec oziroma Mirišče pripadlo Sloveniji. To ozemlje je bilo vpisano v hrvaški kataster, a je pripadnost naselja Sloveniji izkazana vse odkar je po regulaciji Mure naselje ostalo na levi strani reke. Prebivalci imajo slovenske dokumente, v Sloveniji registrirane avtomobile in nenazadnje tudi volijo v Sloveniji.

Na območju Podturn-Pince in Novakovec-Pince meja sledi katastrski meji, kot je bila pravno spremenjena leta 1956 in 1957. Na območju Ferketinec-Pince meja še naprej sledi katastrskim mejam. Meja v Murskem Središču in Peklenici poteka po sredini reke Mure.

Na Trdinovem vrhu so katastrske meje skladne z državnimi mejami, zato je Trdinov vrh oziroma Sveta Gera pripadla Hrvaški. Na vrhu sta telekomunikacijski stolp ter vojaški objekt pod nadzorom slovenske vojske, za katerega Hrvaška trdi, da ga je Slovenija okupirala. Predsednik arbitražnega sodišča Gilbert Guillaume je ob tem podaril, da sodišče nima pristojnosti, da bi Sloveniji po željah Hrvaške naložilo umik z objektov.

Bližnji kraj Drage ostaja del Slovenije, med tem ko meja na območju Brezovice pri Metliki, kjer je kataster dobesedno razdrobljen, ostaja taka, kot je. Arbitražno sodišče je priznalo, da gre lahko za neživljenjsko situacijo, zato je na obeh državah, da se dogovorita.

Sedem Tomšičevih gozdnih parcel v Leskovi dolini je pripadlo Sloveniji. Slovenija je zatrjevala, da gre za parcele, ki so nesporno na slovenskem ozemlju. Območje je bilo v Avstro-Ogrski del Ogrske in del hrvaške katastrske občine Prezid, z rapalsko pogodbo pa je bilo preneseno v katastrsko občino Snežnik, ki leži danes v Sloveniji. Vzhodne meje katastrske občine Snežnik se po tem niso več spreminjale.