Glasovanje. Štirih milijonov evrov, kolikor stane posamezen referendum, ne bi prihranili niti, če bi imeli i-volitve, pravijo na ministrstvu za javno upravo (MJU). Glasovanje prek spleta bi bilo namreč lahko kvečjemu alternativa klasičnemu glasovanju, v celoti pa ga z njim ne bi mogli nadomestiti.

Tudi volilna udeležba se po mnenju strokovnjakov ne bi bistveno povečala. V Švici se je udeležba zaradi i-volitev povečala za slaba dva odstotka, v Estoniji pa je celo upadla. "Na volilno udeležbo vplivajo povsem druge stvari, recimo to, da imaš občutek, da se bo kaj spremenilo, če oddaš svoj glas. Če tega občutka nimaš, je vseeno, ali imaš volitve po telefonu ali kako drugače," opozarja Matej Kovačič, strokovnjak za vprašanja informacijske varnosti.

"Z bankami ni primerjav"
Kot pravi Miran Koren z MJU, sicer trenutno razprav o tem, da bi v Sloveniji uvedli internetne referendume, ni. So se pa po njegovih besedah takšne ideje tehtale že v času Virantovega ministrovanja in tudi lani, a se je v debatah pokazalo več zadržkov kot plusov.

"Problem je, kako zagotoviti varnost, tajnost in anonimnost," poudarja Kovačič. Na zdajšnjih volitvah in referendumih država zagotavlja varno volilno okolje, saj pri glasovanju na volilca nihče ne more pritiskati in mu gledati pod prste. "Če glasujem od doma, pa lahko name pritiskajo moji domači, ali še huje, v podjetju bi denimo šef postrojil zaposlene in jim rekel, zdajle so pa volitve, zato boste s certifikati šli na spletno stran in oddali svoje glasove," pojasnjuje Kovačič.

Po njegovih besedah varnostnega sistema pri i-volitvah ni mogoče primerjati z bančnim sistemom: "Pri finančnih transakcijah je ime vedno zraven, vidi se, kdo je komu nakazal denar. Je sledljivost. Pri glasovanju prek spleta pa je težava ta, da se sicer mora vedeti, kdo je dobil moj glas, ne sme se pa vedeti, kdo ga je dal." Zato je, kot dodaja, tudi težje odkriti zlorabe.