"Tako izgleda kolo, če je čez noč priklenjeno sredi strogega centra Ljubljane. Zjutraj res ne potrebuješ kave, saj te pogled na ostanke kolesa kaj hitro zbudi," k fotografiji pripiše bralka Suzana.

Kraja, ki se splača
"Večinoma je kolo enostavno ukrasti in odnesti, ta prevozna sredstva so lahko tudi zelo draga in se torej kraja splača. Brez kolesa bomo hitro ostali tudi, če ga ne bomo zaklenili ali ga bomo puščali na neobljudenih krajih dalj časa," je poudaril predsednik Ljubljanske kolesarske mreže Gašper Žemva.

"Tatvine koles naraščajo sorazmerno z razširjenostjo uporabe koles - z namenom športne rekreacije ali zaradi parkirne stiske v mestnih središčih. Pri tem velja, da priložnost dela tatu: storilci izkoriščajo nezadovoljivo ravnanje uporabnikov pri varovanju svojih koles," je pojasnila tiskovna predstavnica PU Ljubljana Maja Adlešič.

Če je kdo pomislil, da mu starega zarjavelega kolesa ne bodo ukradli, se je zmotil, saj so po besedah policije "cilji storilcev kolesa, ne glede na znamko, opremo ali namen", povezani s tem, kaj nameravajo s kolesom storiti po kraji, ga bodisi prodati naprej bodisi po prevozu zavreči. "Takšna kolesa so evidentirana kot najdena in, če ni mogoče ugotoviti lastnika, kasneje prodana na dražbi," je povedala Adlešičeva in dodala, da bi za lažjo identifikacijo lastnika zelo pomagalo, če bi na kolo namestili nalepko ali listek s svojimi podatki.

Najdejo le 20 odstotkov ukradenih koles
Policija najde v povprečju okoli 20 odstotkov ukradenih koles, verjetnost pa je manjša tudi zato, ker "zna le 40 odstotkov oškodovancev opisati svoje kolo tako dobro, da je primerno za identifikacijo". Pomembno je, da možje postave dobijo individualne označitve in popis posameznih gradnikov kolesa, tudi poškodb in drugih prepoznavnih znakov, odveč ne bo niti fotografija kolesa.