1. Mejni kamni
Premier Borut Pahor trdi, da je izhodišče v arbitražnem sporazumu stanje ob osamosvojitvi (zemljevid zgoraj), prvak opozicije Janez Janša pa je v zvezi z mejnim vprašanjem omenjal tudi savudrijsko katastrsko občino.
Po podatkih ministrstva za zunanje zadeve je imela Slovenija 25. junija 1991 oblast na celotnem levem bregu Mure pri Hotizi. Policija ga ne nadzira več od leta 1993. Tomšičeve parcele pod Snežnikom, v gozdu, so bile do 25. junija v slovenskem katastru; od leta 1993 velja moratorij na izkoriščanje gozdov.
Dragonja: pripada Sloveniji, ki je kataster in zemljiško knjigo vodila še pred 25. junijem 1991 in oboje vodi tudi danes; leta 1992 pa je Hrvaška nastavila lasten kataster in postavila mejno točko Plovanija. Na Trdinovem vrhu je katastrska meja usklajena; na hrvaški strani sta cerkev svetega Ilije in objekt Slovenske vojske, na slovenski pa ruševine Svete Jere in RTV oddajnik.
Slovenska policija zadnja leta praviloma ne pluje čez sredinsko črto v Piranskem zalivu. Hrvaška ga nadzira pol (zemljevid spodaj). Notranje pravno stanje, kot ga kaže zemljevid Stanje po slovenskem notranjem pravu (drugi zemljevid), je za zdaj le na papirju.
2. Razklanost ali
negotovost
Če bomo v nedeljo sporazum potrdili, bo zmagal Pahor, a se lahko zaradi enostranske izjave Hrvaške zaplete še v državnem zboru pri ratifikaciji njenega vstopa v Evropsko unijo (EU), Janša pa utegne Pahorja še naprej napadati, ker je na sporazum s Hrvaško pristal.
Če sporazum v nedeljo pade, Pahor očitno (še) ne bo sestopil z oblasti, bo pa izgubil eno od glavnih bitk, kar lahko vpliva na rezultate jesenskih lokalnih volitev in državnozborskih volitev leta 2012. Vlada utegne biti manj stabilna.
3. Izgubili bi
verodostojnost
Slovenija bi ob potrditvi sporazuma na referendumu obveljala kot pozitiven zgled v regiji, se strinjata Milan Brglez s fakultete za družbene vede in svetovalec za Balkan Borut Šuklje.
Sicer bi izgubila kredibilnost in si poslabšala položaj pri nadaljnjih poskusih reševanja meje. Brglez meni, da bo Hrvaška ob zavrnitvi referenduma v naslednjih pogajanjih mnogo močnejša. Šuklje ne izključuje niti novih izsiljevanj z ekološko cono.
Arbitraža naj bi trajala približno dve leti od določitve vseh arbitrov, roki pa začnejo teči, ko Hrvaška podpiše pristopno pogodbo z EU, pravi Brglez; Šuklje dodaja, da rezultata arbitraže ni pričakovati prej kot v štirih ali petih letih.
4. Težave odnašajo denar
“Medsebojnih sporov bi bilo bistveno manj, če bi bilo vprašanje meje urejeno,” pravijo pri Petrolu. Vplivi na Petrolovo prodajo ob večjih zaostritvah odnosov med državama so bili znatni. Prepričani so, da pozivi k bojkotom – tako slovenskega blaga na Hrvaškem kot turistične ponudbe Hrvaške s strani Slovencev – ne koristijo nobeni od držav. Slovenska blokada konec leta je povzročila začasen upad prodaje Mercatorja, ki na Hrvaškem kot drugi največji trgovec ustvari 12 odstotkov vseh prihodkov skupine.
Za obe podjetji bi olajšanje prinesel tudi vstop Hrvaške v EU. “Pri prodaji naftnih derivatov ne bi bilo več vstopnih ovir. Zdaj velja, da je obvezen pretovor derivatov v skladišču na Hrvaškem, preden ga lahko dostavimo nekemu veleprodajnemu kupcu,” povedo pri Petrolu.