Na finančnem ministrstvu o vsebini njunih pogovorov ne želijo govoriti. Pred časom pa se je izvedelo, da naj bi se Slovenija z Brusljem pogovarjala o možnosti triletnega podaljšanja roka za prodajo. Kompenzacijska ukrepa, ki sta se doslej neuradno omenjala v tem primeru, sta podaljšanje prepovedi nakupov oziroma opravljanja prevzemov in ustrezno izboljšanje korporativnega upravljanja, tako da bi bilo v nadzorniških strukturah več tujcev.

Te predloge naj bi slovenska finančna ministrica danes predstavila komisarki in preverila njihovo sprejemljivost. Končnega dogovora danes ni pričakovati.

V Evropski komisiji so v povezavi z današnjim srečanjem in NLB dejali le, da so v konstruktivnem stiku s slovenskimi oblastmi.

NLB bi morali prodati letos

Slovenija se je leta 2013 v zameno za soglasje Evropske komisije k sanaciji banke z državno pomočjo zavezala k prodaji treh četrtin NLB do konca tega leta. Nato se je s komisijo dogovorila o prodaji v dveh korakih: do konca leta naj bi prodali 50 odstotkov banke, 25 odstotkov minus eno delnico pa do konca prihodnjega leta. Komisija je soglasje podala maja letos.

Vendar je vlada nato junija sklenila, da ne soglaša z minimalno ponujeno ceno za delnico NLB v vrednosti 55 evrov in z razponom ponudbene cene za delnico banke od 55 evrov do 71 evrov, s čimer je prodajni postopek zaustavila. Kot glavni argument je navedla tveganje zaradi prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem.

Finančni ministrici Vraničar Ermanovi je naložila, naj z odločitvijo seznani Evropsko komisijo in preuči možnost alternativ.

Evropska komisija prošnje za spremembo zavez ocenjuje od primera do primera, pri čemer podaljšanje roka za prodajo običajno terja kompenzacijske ukrepe za ohranitev ravnotežja prvotne odločitve.

Podaljšanje roka za prodajo ob kompenzacijskih ukrepih je komisija odobrila že v več drugih primerih, običajno pa to ni bilo daljše od 12 mesecev.