Uvedbo davčnih blagajn z 2. januarjem 2016 predvideva predlog zakona o davčnem potrjevanju računov. 

V osnutku zakona je predvideno tudi kaznovanje potrošnikov v primeru, da ne bodo prevzeli in zadržali računa neposredno po odhodu iz poslovnega prostora oz. do poteka garancijske dobe oz. ga na zahtevo ne bodo predložili pooblaščeni osebi. Globa lahko sega od 40 pa vse do 400 evrov.

"Predlagani ukrep ponovno potrjuje našo ugotovitev, da v vladi sploh nimamo več ministra za varstvo potrošnikov in da potrošniki (p)ostajamo zgolj davkoplačevalci," so se v sporočilu za javnost odzvali v ZPS.

Odločno protestirajo proti ureditvi, ki breme nadzora nad plačevanjem davkov nalaga potrošnikom tudi za obdobje veljavnosti garancije in od vlade zahtevajo umik te določbe iz zakona. "Tak ukrep je nesorazmeren, saj bo potrošnik, če nima veljavnega računa lahko prikrajšan že s tem, da bo imel težave pri uveljavljanju garancije oz. stvarne napake za izdelek, če bo šlo kaj narobe," pravijo v ZPS.

Manjkajo ukrepi, ki bi potrošnike spodbujali

Namesto tega pogrešajo ukrepe, ki bi potrošnike spodbudili, da zahtevajo račun. A ne zaradi sankcij, ki jih sicer lahko doletijo, temveč zaradi prednosti, ki jih za področje zdravstva, otroškega varstva, izobraževanja in delovanje socialne države prinaša poštena obdavčitev državljank in državljanov, so zapisali.

Namen te določbe je sicer spodbuditi potrošnike, da vzamejo račun oziroma ga zahtevajo, kadar ga ponudnik blaga in storitev ne izda. Dodatno je kot spremljajoča aktivnost ob uveljavitvi tega zakona predvidena tudi nagradna igra, podobno kot pri uveljavitvi davka na dodano vrednost v letu 1999.

"Upravičeno se lahko vprašamo, zakaj potem sploh imamo inšpekcije, če se odgovornost za tržni in davčni nadzor prelaga na potrošnike. Predlagani ukrep ponovno potrjuje našo ugotovitev, da v vladi sploh nimamo več ministra za varstvo potrošnikov in da potrošniki (p)ostajamo zgolj davkoplačevalci," izpostavlja predsednica ZPS Breda Kutin.