Tatjana Bobnar ni bila prva ženska na položaju notranje ministrice, je pa bila prva karierna policistka, ki se je zavihtela na ta položaj. K temu so jo spodbudili politični posegi v strokovno delo policije v času zadnje Janševe vlade. Že ob nastopu ministrske funkcije je napovedala, da si bo prizadevala za povrnitev strokovnosti policije in zaupanje javnosti v njeno delo.

Bobnarjeva je z uresničevanjem zavez iz koalicijske pogodbe začela takoj. Že dan po prisegi Golobove vlade je notranje ministrstvo umaknilo soglasje za prve tožbe, s katerimi je v času njenega predhodnika Aleša Hojsa od domnevnih organizatorjev protestnih shodov proti nekdanji vladi Janeza Janše terjalo povračilo stroškov policijskega varovanja. Tako je lahko državno odvetništvo zoper domnevne organizatorje protivladnih protestov te tožbe umaknilo.

Že konec junija je vlada sprejela tudi uredbo o sodelovanju med državnim tožilstvom in policijo pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj in s tem odpravila sporno zahtevo po zgolj pisnem usmerjanju policije s strani tožilstva v predkazenskem postopku, sprejeto v času prejšnje vlade.

V javnosti so odmevala tudi sporočila Bobnarjeve ob dnevu policije, ko se je ministrica javno opravičila državljanom za nekatera nedopustna dejanja policije v času prejšnje vlade. Bobnarjeva, je policiji podala usmeritve in navodila za ravnanje ob javnih shodih, s katerimi je preklicala usmeritve svojega predhodnika.

Pod taktirko Bobnarjeve je imelo ministrstvo za notranje zadeve tudi pomembno vlogo pri oblikovanju izhodišč za pripravo posebnega zakona za povračilo glob in prekrškovnih postopkov zaradi kršenja covidnih pravil.

Pod vodstvom Bobnarjeve se je notranje ministrstvo lotilo tudi revizij številnih projektov iz časov nekdanje vlade. Med drugim je ministrica zahtevala izredno revizijo projekta izgradnje novih prostorov za notranje ministrstvo in policijo na območju Litostroja v Ljubljani in revizijo projekta avtocestne policije. Protikorupcijska komisija je primer ustanovitve avtocestne policije kasneje odstopila Specializiranemu državnemu tožilstvu.

Ministrstvo za notranje zadeve je odstopilo od projekta gradnje predora med DZ in garažo pod Trgom republike, ki si ga je zamislila prejšnja vlada. Policiji in specializiranemu državnemu tožilstvu pa je naznanilo več sumov kaznivih dejanj.

Ministrstvo se je lotilo tudi priprave izhodišč nove strategije upravljanja migracij, pri čemer so obljubili, da bodo v pripravo aktivno vključeni tudi predstavniki civilne družbe.

Del te strategije bodo tudi spremembe pri varovanju meja. V javnosti, predvsem pa v opozicijskih vrstah, je odmevala odločitev vlade za začetek odstranjevanja žice na meji s Hrvaško v začetku julija. Bobnarjeva je napovedala, da bodo ograjo postopno odstranjevali do konca leta. S tem si je kot prva ministrica Golobove vlade prislužila tudi interpelacijo SDS, ki pa je jo uspešno prestala.

V interpelaciji so Bobnarjevi očitali tudi nezadostno odzivanje policije pri preiskovanju očitkov o spolnih zlorabah v aferi Fotopub. Med prednostnimi nalogami svojega mandata pa je Bobnarjeva sicer izpostavila preprečevanje femicida in nasilja nad ženskami. Policiji je podala usmeritve in obvezna navodila za pripravo načrta dela v letu 2023, s posebnim poudarkom na učinkovitem preprečevanju in preiskovanju kaznivih dejanj nasilja v družini.

Če je interpelacijo prestala z močno podporo koalicijskih poslancev, pa jo bo na koncu očitno odneslo to, kar o je tudi pripeljalo na ministrski položaj. Bobnarjeva se je namreč javno večkrat dejala, da politika ne sme nadvladati policije ali je zlorabiti za svoje cilje. Za šefa policije si je želela svojega bivšega kolega Boštjana Lindava, a njen predlog, da bi ga imenovali za generalnega direktorja policije s polnim mandatom, ni prišel na dnevni red vlade. Tako policija po pol leta še vedno ostaja brez predstojnika s polnim mandatom.

Vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec je v izjavi za medije poudaril, da v Levici dosedanje delo ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar ocenjujejo kot pozitivno in strokovno. Zato "resno obžalujejo", da se predsednik vlade in ministrica nista uspela dogovoriti in najti skupne rešitve, za zagato, ki se je zgodila v zadnjih dneh.

Pozitiven znak pri delu ministrice je po oceni Vatovca predstavljajo tudi takojšnja priprava na odstranitev vseh tehničnih ovir na meji s Hrvaško.

A odnosov znotraj koalicije po njegovi oceni ministričin odstop ne bo spremenil, saj ministrica prihaja iz kvote Gibanja Svoboda, je poudaril. Meni pa, da gre predvsem za neko nesoglasje, ki se je zgradilo med premierjem in notranjo ministrico.

Poročila o vmešavanju politike v delo policije, ki ga je od Bobnarjeve in v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava zahteval premier, sam ni videl. Pričakuje pa ga čimprej, "da bomo videli tudi argumente nasprotne strani".

Stališče Levice je, da politika ne bi smela imeti pristojnosti, da bi usmerjala in se vmešavala v delo policije in na tem bodo vztrajali, je dejal. "Upamo, da ne bodo poročila, ki so bila sedaj pripravljena, pokazala nasprotno," je dejal.