Ali ljudje pozabijo na vse družbene norme, ko jim gre za golo preživetje? Ali pa jim le ostanejo zvesti? To je zanimalo Bruna Freya z Univerze Zürich ter Davida Savagea in Benna Torglerja z avstralske Univerze Quennsland, ko so se poglabljali v listo potnikov leta 1912 potopljene ladje in poskušali rekonstruirati njihovo obnašanje po trku Titanika z ledeno goro. Izhajali so iz domneve, da je potop Titanika dober približek eksperimentu o obnašanju človeka v življenjsko nevarni situaciji.

Da so se v trenutkih agonije znamenitega parnika družbene norme do določenega nivoja ohranile, so povedali že preživeli potniki, ki niso poročali o kakem velikem prerivanju za maloštevilne sedeže na rešilnih čolnih. Nasprotno, ženskam in otrokom je bilo omogočeno, da zapustijo potapljajočo se ladjo. Našla se je celo skupina glasbenikov, ki je kljub neizogibni smrti mirno zaigrala na glasbila.

Bogatejši bližje rešilnim čolnom
Toda tej splošni podobi so znanstveniki uspeli dodati nekaj zanimivih detajlov. Ugotovili so, da so imeli potniki z vozovnico prvega ali drugega razreda boljše možnosti za preživetje. Ženske potnice z vozovnico za prvi razred so imele celo za 40 odstotkov višjo možnost preživetja kot potnice v tretjem razredu. Potniki, ki so za čezoceansko potovanje odšteli največ, so bili nastanjeni bližje rešilnim čolnom, imeli so boljši dostop do vodilnih članov posadke in pomembnih informacij, pa tudi posadka jih je obravnavala prednostno, pojasnjujejo strokovnjaki.

Kulturne razlike planile na dan
Morda še zanimivejša je ugotovitev o obnašanju potnikov glede na narodnost. Medtem ko naj bi Britanci pohlevno stali v vrsti pred rešilnimi čolni, so se Američani očitno prerivali. Vzeto statistično so imeli slednji v istih okoliščinah boljše možnosti preživetja kot ostali potniki. "Ameriška kultura je tradicionalno bolj individualistična kot britanska, ki poudarja lik džentelmena. Britancem je bil takrat vzor biti džentelmen," pojasnjuje Savage.

Znanstveniki so uspeli potrditi veljavnost norme "otroci in ženske najprej". Možnost preživetja žensk je bila za 54 odstotkov višja kot pri moških, pri otrocih pa za 30 odstotkov nad možnostjo preživetja potnikov, starejših od 50 let. Najbolje so jo odnesle ženske v rodni dobi, ki so v naročju držale otroka. To naj bi potrjevalo, da se človek niti v ekstremnih situacijah ne izneveri načelu, da je treba najprej rešiti naraščaj in ženske v rodni dobi.